Kako uspešno smo porabili evropska sredstva iz obdobja 2007–2013 in kaj spremeniti v prihodnje – to je v grobem to, kar je namen vrednotenja, ki ga je za službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) naredila družba MK projekt za 42.700 evrov. MK projekt je v polovični lasti Karin Žvokelj Jazbinšek, ki je od septembra lani zaposlena na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Higienično?
Karin Žvokelj Jazbinšek je bila sprva zaposlena kot sekretarka v kabinetu ministra Zdravka Počivalška, zdaj pa je po pooblastilu ministra vodja službe za razvojna sredstva – torej za tisti denar, katerega uspešnost porabe je ugotavljalo zgoraj omenjeno vrednotenje. Podjetje MK projekt podjetjem med drugim tudi pomaga pri prijavah na razpise za subvencije. O tem, kako so na gospodarskem ministrstvu poskrbeli, da ne bi prihajalo do konfliktov interesa, smo pisali v članku Konflikt interesa? Ministrova desna roka z levo roko služi v zasebnem sektorju.
To ni prvi projekt
SVRK je objavil razpis ravno septembra lani, prijavili so se štirje ponudniki, uspelo je MK projektu. Plačilo za vrednotenje gre iz evropskih sredstev, natančneje iz tehnične pomoči, ki je namenjena boljšemu črpanju evropskega denarja. Podjetje je za SVRK že izdelalo eno vrednotenje, in sicer operativnega programa Slovenija – Hrvaška 2007–2013, pogodbena vrednost je bila slabih 93 tisoč evrov.
MK projekt je dobil tudi javno naročilo ministrstva za delo, kjer so vrednotili ukrepe samozaposlovanja aktivne politike zaposlovanja v obdobju od 2007 do 2013. Vrednost javnega naročila je bila 85.278 evrov. Pri raziskavi je sodelovala tudi FDV, kot podizvajalec pa tudi podjetje Re-forma v lasti Snežane in Janeza Šušteršiča, nekdanjega finančnega ministra – za delo so prejeli 11.250 evrov brez DDV.
Spomnimo, država je med krizo brezposelnim podeljevala do pet tisoč evrov subvencije, če so odprli svoje podjetje oziroma espe. Za spodbujanje samozaposlovanja so tako v teh petih letih porabili okoli 100 milijonov evrov, približno dve tretjini po tej poti ustanovljenih podjetij in zavodov pa delujeta še danes.
SVRK: Izpolnjevali so pogoje in bili najugodnejši
Ali so in kako so na službi vlade za razvoj poskrbeli, da preostali ponudniki niso bili v slabšem položaju ter da ni konflikta interesov? »Postopek je bil voden v skladu z zakonom o javnem naročanju, v skladu z zakonodajo pa naročnik ni imel razlogov oziroma pravne podlage, da bi izločil ponudbo podjetja MK projekt, saj je izpolnjevala vse pogoje iz razpisne dokumentacije in je bila na podlagi razpisnih meril tudi najugodnejša. Gospa Karin Žvokelj Jazbinšek pri naročniku ni zaposlena, ni (bila) članica naročnikove ekipe in v nobeni fazi ni sodelovala pri izvedbi javnega naročila,« pojasnjujejo na Služi vlade za razvoj.
Vrednotenje ni obvezno
Vrednotenje ni dokument, ki bi ga denimo zahtevala evropska komisija in bi bil obvezen del črpanja. »Smo se pa z njimi dogovorili, da pripravimo vrednotenje, ki bo dalo celovito sliko o dosežkih evropske kohezijske politike programskega obdobja 2007–2013 z vidika trajnosti, sinergij med programi ter pridobljenih izkušenj tako na upravljavski kot izvedbeni strani,« pravijo na SVRK. In so takšno celovito sliko tudi dobili? »Naša ocena je, da so ugotovitve relevantne in jih bomo vsekakor upoštevali. Seveda pa vse niso v domeni strokovnih služb, predvsem glede stabilnosti sistema izvajanja. Če bo ta zagotovljena, bomo bistveno laže upoštevali tudi vsa preostala priporočila.« Predvidoma jeseni pa se bodo odločili, katera priporočila iz vrednotenja bodo upoštevali in katera ne.
Kako so naredili vrednotenje
Poglejmo, kaj konketno prinaša vrednotenje. Za izdelavo vrednotenja so pri MK projektu, sodelovali so štirje zaposleni, uporabili več virov informacij, je razvidno iz navedbe virov. Med drugim ugotovitve končnih poročil črpanja, ki jih je pripravil SVRK, pa poročila Umarja o razvoju v letih od 2013 do 2016, računskega sodišča ter ministrstev, med drugim so uporabili tudi eno od svojih vrednotenj. Za izvedbo vrednotenja so naredili tudi anketo tako med tistimi, ki so prejeli evropski denar, kot med zaposlenimi na ministrstvih.
Fizični učinki – zelo dobro in odlično
In kaj ugotavlja vrednotenje o dosežkih evropske kohezijske politike v obdobju 2007–2013? Vrednotenje obsega skupno 139 strani, navajamo zgolj nekaj glavnih ugotovitev. Ugotovili so, da so kazalniki fizičnih učinkov treh operativnih programov (OP; krepitev regionalnih razvojnih potencialov, razvoj človeških virov, razvoj okoljske in prometne infrastrukture) v velikem delu preseženi. »Visoka ocena dosežkov pomeni, da so bili cilji vseh treh OP v ključnih pokazateljih v povprečju močno preseženi in jih je zato treba oceniti z vmesno oceno med zelo dobro in odlično.«
Ozka grla zaradi administrativne preobremenjenosti
Analiza pa ni polna zgolj hvale črpanja, ampak ugotavlja tudi ozka grla, ki so ovirala izvajanje, kar se je kazalo v terminskih zamikih izvedbe operacij, nedoseganju ciljev in ne nazadnje manjšem črpanju sredstev. Ugotavljajo, da je za nastanek ozkih grl najbolj kriva prevelika administrativna obremenitev. »Po mnenju izvajalcev je to tudi povezano z neustrezno organizacijo nalog in zaposlenimi in spreminjajočimi ter nejasnimi navodili za izvajanje projektov,« je zapisano v vrednotenju. In še: »Splošno gledano je bil prenos pridobljenih izkušenj v programskem obdobju vse prej kot dober.« Težava je, ugotavljajo v vrednotenju, da v sistem ni vgrajeno učenje na podlagi izkušenj.
Da imajo težave z organizacijo v delovanju službe za razvojna sredstva, so ugotovili tudi na gospodarskem ministrstvu – kot je nedavno dejal minister Zdravko Počivalšek, so zaradi slabe organizacije imeli težave pri vsebinski pripravi razpisov. S prihodom Žvokelj Jazbinškove so službo reorganizirali. In v pol leta, tako minister Počivalšek, so prišli do napredka.
Nekaj konkretnih priporočil
Med priporočili so: »Povečati bi bilo potrebno kapacitete strateškega načrtovanja in pretvarjanja načrtov preko izvajanja v dosežke.« In denimo za doseganje posrednih učinkov: »Horizontale organe (SVRK, MF, MF UNP, MZI, MOP, ARSO, DRSC) je treba usposobiti za horizontalno delovanje.« Kar podkrepijo z ugotovitvami Strateškega vrednotenja Strategije prostorskega razvoja Slovenije, vmesno poročilo iz leta 2016.
Analizo v celoti dobite na tej povezavi.
