Finance Wiki: Katere pomoči so na voljo podjetjem ob koronavirusu

Na tem mestu so zbrani ukrepi, ki so že na voljo oziroma se v kratkem napovedujejo za pomoč podjetjem (ter v nekaterih primerih tudi občanom), ki so se znašla v težavah zaradi epidemije koronavirusa. Reševalni paket je finančno ovrednoten na tri milijarde evrov.

V prvem delu so predstavljeni ukrepi iz tako imenovanega mega protikorona zakona oziroma zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni covid-19, za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Zakon velja od 11. aprila 2020, ukrepi, ki jih uvaja, pa večinoma od 13. marca do vsaj 31. maja.

Državni zbor je 28. aprila sprejel spremembe mega protikorona zakona ZIUZEOP ter zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Zakona začneta veljati 1. maja. Kaj spremembe in nov zakon prinašajo, navajamo v nadaljevanju, tudi ta del sproti dopolnjujemo.

Na obravnavo v državnem zboru pa čaka že tretji protikorona paket - predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2 (ZIUOOPE), ki med drugim uvaja ukrep skrajšanega delovnega časa in turistične bone.

Ukrepe za blažitev posledic epidemije so pripravili oziroma jih še bodo na SID banki in na Slovenskem podjetniškem skladu, Slovenski turistični organizaciji ter agenciji SPIRIT. Tudi te predstavljamo v nadaljevanju.

Urednica tega wikija je Teja Grapulin. Vsebino sproti dopolnjujemo in posodabljamo s konkretnimi uradnimi pojasnili pristojnih institucij. Če imate dodatna vprašanja, ji lahko pišete na teja.grapulin@finance.si.

Nazadnje posodobljeno: 25. maja 2020.

Vsebina

  • 1. Kako bo likvidnostne težave podjetij reševal poroštveni zakon?

    Za reševanje likvidnostnih težav podjetij zaradi epidemije so na voljo v okviru zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 državna poroštva za likvidnostna posojila.

    1. Poroštvo bo dano za posojila, ki bodo izpolnjevala te pogoje:

    • posojilo je odobreno po 12. marcu 2020 in najpozneje do 31. decembra 2020;
    • namen posojila je financiranje obratnega kapitala, financiranje poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 13. marca 2020 do uveljavitve tega zakona, ter novih ali dokončanja že začetih naložb (investicij) v osnovna sredstva;
    • ročnost posojila ne presega petih let;
    • posojilo ni namenjeno financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.

    2. Za posojilojemalce veljajo vsi naslednji pogoji:

    • po stanju na dan 31. decembra 2019 se posojilojemalec ni štel za podjetje v težavah (kaj je podjetje v težavah, je opredeljeno v 18. točki 2. člena uredbe EU);
    • po 31. decembru 2019 se sooča s težavami zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19;
    • na dan 31. decembra 2019 ima poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali je na dan vložitve vloge za posojilo v položaju, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo teh;
    • na dan 12. marca 2020 se šteje za plačnika;
    • posojilojemalec ne posluje in ni registriran v državi s seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države;
    • posojilojemalec mora biti vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po zakonu, ki ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline.

    3. Kaj bo treba navesti v vlogi

    Posojilojemalec mora v vlogi za odobritev posojila za namene dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka banki predložiti zadnje računovodske izkaze ter:

    • opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo zneska skupnih prihodkov od prodaje posojilojemalca v letu 2019 ter zneska stroškov dela za leto 2019;
    • opredelitev višine in ročnosti zahtevanega posojila;
    • opredelitev namena posojila;
    • če ima tudi posojilo, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti posojilojemalcev, podatek o višini obveznosti posojilojemalca iz naslova tega posojila;
    • izjavo, da bo posojilo namenjeno financiranju skladno s prvim odstavkom tega člena.

    4. Cena državnega poroštva

    Letna premija za poroštvo Republike Slovenije bremeni posojilojemalca in se določi tako:

    • če se posojilojemalec skladno z uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, mala in srednja podjetja:

    - za prvo leto 25 bazičnih točk;

    - za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk;

    - za četrto in peto leto 100 bazičnih točk;

    • če se posojilojemalec skladno z uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja:

    - za prvo leto 50 bazičnih točk;

    - za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk;

    - za četrto in peto leto 200 bazičnih točk.

    Bazična točka pomeni eno stotino odstotne točke višine neodplačane glavnice posojila v relevantnem trenutku.

    Prepoved izplačila dobička in nagrad

    Za posojilojemalca, ki mu je banka odobrila kredit, ki je deležen ukrepov po tem zakonu, velja za čas od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, nakupa lastnih delnic ali lastniških deležev ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov, piše v predlogu zakona.

    Plačilo unovčenega poroštva iz proračuna ali z obveznicami

    Predlog zakona predvideva, da se poroštvo unovčuje tako, da lahko država poslovni banki za unovčeno poroštvo izvrši plačilo iz državnega proračuna ali pa ji izroči obveznico, ki jo izda SID banka ali Republika Slovenija. Posebnost predlagane ureditve je tudi, da lahko banka pred nastopom dogodka neplačila SID banki ponudi v odkup svojo terjatev do posojilojemalca v višini neplačanega nominalnega zneska glavnice posameznega posojila, v delu, ki je zavarovan s poroštvom Republike Slovenije. Če SID banka sprejme ponudbo, obveznost izpolni z izročitvijo obveznice SID banke v protivrednosti nominalne vrednosti posojila, znižani za morebitne že plačane obveznosti v skladu z določbami posojilne pogodbe, in stroški po tarifi SID banke za obdelavo zahteve za odkup posojila. S prenosom nepreklicno in brezpogojno preidejo vse pravice, vključno z zavarovanji posojila, z banke na SID banko, SID banka pa bo morala v treh delovnih dneh od prevzema posojila o tem obvestiti posojilojemalca.

    Za obveznosti SID banke iz naslova obveznic, ki jih bo SID banka izdala na podlagi tega zakona, bo, kot do zdaj, nepreklicno in neomejeno odgovarjala Republika Slovenija.

  • 2. Katere dopolnitve mega protikorona zakona prinašajo naknadno sprejete spremembe?

    Vlada je z novelo zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni covid-19, za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) popravila mnoge pomanjkljivosti. V nadaljevanju so novosti.

    1. Ugotavljanje upravičenosti do pomoči za podjetja in samozaposlene ter vračila

    Izenačuje se ugotavljanje upravičenosti do subvencioniranja plač za čakajoče na delo za delodajalce (22. člen sprejetega zakona) in do mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene. Upravičeni so:

    • tisti, ki bi jim po njihovi oceni čisti prihodki od prodaje v letu 2020 upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019;
    • če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, tisti, katerih povprečni mesečni prihodki so leta 2020 upadli za več kot 10 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019;
    • če v letu 2019 niso poslovali, tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zmanjšali za več kot 10 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

    Opredeljeno je, kaj se šteje kot prihodek, in sicer so to čisti prihodki od prodaje po računovodskih izkazih ter nadomestila iz zavarovanja za starševstvo.

    Odpade tudi nadaljnje ugotavljanje za morebitna vračila po prihodnjem poslovanju – po novem bodo delodajalci in samozaposleni vrnili celotno pomoč (tudi prispevke) le, če se jim bodo prihodki zmanjšali za manj kot desetino v navedenih obdobjih. Zamudnih obresti ob morebitni vrnitvi pomoči ne bo več treba plačati. Vračilo bo na podlagi računovodskih izkazov ali obvestila Fursu.

    Novost glede čakanja na delo: Po novem se mora zaposleni na zahtevo delodajalca vrniti na delo "do sedem dni v tekočem mesecu".

    2. Novi pogoji dodelitve državne pomoči in najvišja višina prejetih sredstev

    Zakon (člen 20a) opredeljuje, da:

    • do javnih sredstev niso upravičeni subjekti, ki so bili dne 31. decembra 2019 že podjetja v težavah;
    • skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800 tisoč evrov bruto (pred davki in drugimi dajatvami) na podjetje, ali 120 tisoč evrov bruto na podjetje iz sektorja ribištva in akvakulture, oziroma 100 tisoč evrov bruto na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov;
    • ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis in/ali pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah;
    • skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, opisanih spodaj.

    Pozor! Če skupni znesek javnih sredstev, ki ga prejme veliko podjetje, preseže 800 tisoč evrov bruto, se lahko spremeni sofinanciranje plač zaposlenim na začasnem čakanju oziroma oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Za to sta predvidena dva načina:

    1. Država bi sofinancirala čakanje na delo in plačala prispevke, če bi bili izpolnjeni vsi pogoji:

    • skupni znesek javnih sredstev za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov ne presega 80 odstotkov mesečne bruto plače posameznega zaposlenega;
    • pomoč je namenjena le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve ali zmanjšanja poslovanja, ki je posledica izbruha COVID-19, in
    • v času prejemanja pomoči delodajalec ne bi smel odpustiti zaposlenih, za katere prejema pomoč.

    2. Za dodelitev pomoči bo moral delodajalec dobiti predhodno odobritev ukrepa od evropske komisije. Dokazati bo moral, da je dejansko nastala škoda zaradi izbruha koronavirusa presegla skupni znesek nadomestil plače in oprostitve prispevkov. Natančnejšo metodologijo ocenjevanja škode, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev bo vlada podrobneje predpisala z uredbo.

    3. Širitev upravičencev do pomoči

    Dodani so delodajalci iz bančne oziroma zavarovalniške dejavnosti (klasifikacija K), ki imajo do 10 zaposlenih (22. člen). S tem se v krog upravičencev vključi predvsem manjše zavarovalne posrednike, ki so bili zdaj izločeni iz ukrepov. Za nove upravičence bo veljal tudi 33. člen (krizni dodatek in oprostitev plačila pokojninskih prispevkov).

    Do subvencioniranja plač čakajočim na delo so upravičeni tudi delodajalci, ki imajo status humanitarne organizacije po zakonu o humanitarnih organizacijah, saj ne morejo doseči pogoja o upadu prihodkov.

    Do mesečnega temeljnega prihodka so upravičene tudi poslovodne osebe enoosebnih d. o. o., zadrug in zavodov in tisti, ki so jim priznane pravice iz starševskega varstva in družinski pomočniki (34. člen), poleg tega so oproščeni tudi plačila prispevkov (38. člen).

    Jasno je zapisano, da so zaposleni, ki ne morejo na delo zaradi višje sile, upravičeni do večjega nadomestila plače kot po zakonu o delovnih razmerjih (26. člen). ZDR-1 določa 50-odstotno nadomestilo plače, predlog popravka koronazakona pa 80-odstotnega.

    Za zaposlene, ki ne delajo zaradi višje sile, so delodajalci upravičeni do oprostitve vseh socialnih prispevkov (28. člen).

    Oprostitev plačila prispevkov se prizna tudi za poklicno zavarovanje, ne glede na to, ali v času uporabe ukrepov po tem zakonu zaposleni še naprej opravljajo delo ali prejemajo nadomestilo zaradi upravičene odsotnosti z dela – torej za vse primere, razen če poklicno zavarovanje miruje.

    Delodajalci so upravičeni do oprostitve plačila pokojninskih prispevkov tudi, če je zaposleni na dopustu.

    Pri kriznem dodatku (33. člen) je določeno, da delavec za dneve, ko ne dela (dopust, bolniška ...), kriznega dodatka ne dobi – računa se sorazmerni znesek na 200 evrov neto. Če delavec dela za praznik ali na drug dela prost dan, pa se mu mora tudi za ta dan priznati krizni dodatek. Do sorazmernega kriznega dodatka so upravičeni tudi zaposleni, ki imajo pogodbe za krajši delovni čas.

    Invalidska podjetja, ki so prav tako zavezana izplačati krizni dodatek zaposlenim, ki delajo, lahko uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka za vsakega zaposlenega invalida, ki dela. Invalidska podjetja in zaposlitveni centri morajo izplačati krizni dodatek tudi zaposlenim delavcem, ki niso invalidi, za čas, ko delajo.

    Po novem (člen 61a) je predvideno tudi začasno nadomestilo plače za tiste, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 13. marcu oziroma je v tem času potekla pogodba za določen čas. Gre za nadomestilo plače v višini 513,64 evra bruto na mesec. V času priznanja tega nadomestila, ki se bo uveljavljal pri zavodu za zaposlovanje, je oseba vključena v obvezna socialna zavarovanja, kot brezposelna oseba, ki je prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

    Uvaja se tudi dodatna olajšava za donacije (člen 62a). Gre za dodatno znižanje davčne osnove za donacije Republiki Sloveniji za namen odprave posledic epidemije COVID-19. Dodana (člen 62b) je še začasna oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj EU.

    4. Prepoved izplačila dobička in nagrad

    Izplačevanje nagrad (99. člen) kot pogoj za upravičenost do pomoči je prepovedano samo poslovodstvu, ne pa tudi zaposlenim. Omejitev pa dodatno velja tudi za odkupe lastnih deležev in delnic družb, ker se tako večkrat nagrajuje poslovodstvo ali izplačuje dobiček. Nagrade in dobiček se ne smejo izplačevati letos (torej za leto 2019) in za leto 2020.

    Prepoved ne velja za subvencioniranje plač zaposlenim, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela (če morajo čuvati otroke ali če ne morejo na delo, ker ni javnega prevoza).

    Prepoved ne velja za oprostitve prispevkov za pokojninsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo, in za izplačilo kriznega dodatka (po 33. členu).

    Vračila pomoči bodo obrestovana z zamudnimi obrestmi, pomoč se bo vračala v mesecu dni po odločbi Fursa, ki ga bo upravičenec obvestil o tem, da ni izpolnjeval pogojev.

    Prepoved izplačila dobička in nagrad velja tudi za družbe, ki bodo uveljavljale pravico do odloga plačil anuitet posojil za čas trajanja državnega poroštva, in ne za čas trajanja kreditne pogodbe (65. člen).

    5. Odlogi plačil anuitet posojil

    Do 12-mesečni odlog anuitet posojil z državnim poroštvom je dovoljen le za podjetja, ki se na dan 31. decembra 2019 niso štela za podjetja v težavah (65. člen). Državno poroštvo bo, kot je znano, dano za 25 odstotkov zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb oziroma za polovico zneska odloženih obrokov za tiste, ki dejavnosti niso smeli opravljati zaradi državnih prepovedi.

    Do 12-mesečni odlog anuitet posojil z državnim poroštvom in tudi drugih obveznosti se dovoll tudi dolžnikom, ki so imeli pogodbe sklenjene na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah. Vendar pa posamezne obveznosti do razglasitve epidemije še niso zapadle v plačilo (77.člen).

    Odlog velja tudi za kreditne pogodbe, ki jih sklepajo javni skladi (81.člen).

    6. Sezonsko delo v kmetijstvu

    Dodana je možnost, da zavod za zaposlovanje brezposelne napoti na sezonsko delo v kmetijstvu (76.člen). Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti se bo znižalo zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila opravi začasno ali občasno delo v kmetijstvu, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 400 evrov.

    Prav tako ima to delo možnost opravljati zaposleni na začasnem čakanju na delo, dobiti bodo morali le pisno soglasje delodajalca.

  • 3. Kako sta urejena oprostitev plačila pokojninskih prispevkov in krizni dodatek

    OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV (dopolnjeno z odgovori Furs 10.4.2020)

    Delodajalci iz zasebnega sektorja bodo oproščeni plačila prispevkov za izplačane plače zaposlenim, ki delajo, in sicer za obdobje od 13. marca do 31. maja 2020, pojasnjujejo na finančni upravi. Gre za ukrep, ki je 'gre skupaj' s kriznim dodatkom, o katerem pišemo v nadaljevanju. Oprostitev plačila pokojninskih prispevkov je avtomatična in delodajalec nima možnosti izbire, ali bo ta ukrep vzel ali ne.

    Krovni zakon sicer določa, da so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za PIZ v mesecu aprilu in maju. Določa pa tudi, da začasni ukrepi veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, razen, kjer je drugače določeno. Furs pojasnjuje: "Upošteva se plačilo prispevkov v mesecu, kar pomeni, da zapade v oprostitev plačilo prispevkov v aprilu, torej od plače za delo v mesecu marcu (in sicer za obdobje od dneva razglasitve epidemije 13.3. do 31.3.), ter plačilo prispevkov od plače za mesec april v mesecu maju. Ostale prispevke plačajo v celoti."

    Če do 15. maja 2020 ne bo preklicana epidemija, se roki izteka ukrepov, določeni na 31. maj 2020, podaljšajo za 30 dni.

    Za koga ukrep ne velja

    Ukrep ne velja za vse neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov ter za finančne in zavarovalniške dejavnosti (standardna klasifikacija dejavnosti K). V tej dejavnosti so med drugim borzno posredniške družbe, družbe za upravljanje, holdingi, zavarovalniške agencije, družbe ki se ukvarjajo z vrednotenjem tveganja in škode.

    Koliko krije država:

    Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija. Torej podjetjem ne bo treba v pokojninsko blagajno plačati 15,5 odstotka od bruto plače delojemalca in 8,85 odstotka na bruto plačo delodajalca.

    Omenjene prispevke se sicer obračuna po veljavnih stopnjah, a se jih ne plača, pojasnjuje Furs.

    Od katerih dohodkov iz delovnega razmerja se prizna oprostitev plačila prispevkov? (odgovor spremenjen 12.4.2020 na podlagi novih Furs pojasnil)

    Delna oprostitev plačila prispevkov za PIZ, ki je določena v 33. členu ZIUZEOP, se nanaša na izplačila delavcem za obdobje od razglasitve epidemije, to je od 13. marca 2020 do 31. maja 2020.

    Oprostitev plačila prispevkov za PIZ (tako prispevek zavarovanca kot prispevek delodajalca) velja za tiste delavce, ki v času uporabe interventnih ukrepov po ZIUZEOP niso na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela iz razloga višje sile po tem zakonu.

    Oprostitev plačila prispevkov za PIZ se prizna tudi denimo za čas, ko so zaposleni na dopustu ali na bolniški ter prejemajo nadomestilo plače v skladu drugim in tretjim odstavkom 137. člena ZDR-1 ter vsa druga nadomestila za plačo, ki se izplačujejo na podlagi ZDR-1, razen za nadomestila, za katera že ta zakon določa oprostitev vseh prispevkov, ter za bonitete in druge dohodki iz dela, ki niso del plače. 

    Navedena oprostitev velja tudi za zaposlene, ki imajo v zadnjem mesecu izplačane mesečne plače, ki so višje od trikratnika minimalne plače, in za katere delodajalec ni dolžan izplačati mesečnega kriznega dodatka.

    Tudi v primeru, da delodajalec delavca v času začasnega čakanja na delo pozove na delo v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZIUZEOP, ali je delavec na dopustu, ima delodajalec pravico do oprostitve plačila prispevkov za PIZ za čas dela oziroma dopusta.

    Za čas začasnega čakanja na delo in za čas odsotnosti z dela iz razloga višje sile pa ima delodajalec pravice iz 1.1. poglavja ZIUZEOP (pravica do povračila nadomestila plače in pravica do oprostitve plačila vseh prispevkov).

    (dodano 16.4.) Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po tem zakonu pa ne velja v času odsotnosti zaradi bolniškega staleža, kadar delodajalec dobi povrnjeno nadomestilo plače s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS). 

    ZZZS delodajalcu povrne izplačano nadomestilo plače za odsotnosti zaradi bolniškega staleža delavca:

    - od prvega dne odsotnosti (npr. zaradi nege, izolacije, spremstva,…);

    - od 31. delovnega dne odsotnosti dalje (v ostalih primerih);

    - od prvega dne odsotnosti od 11. april 2020 do predvidoma 31. 5. 2020 v skladu s 56. člena ZIUZEOP (zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni, poškodbe izven dela, poškodba po tretji osebi izven dela, poškodba pri delu, poklicne bolezni, ki ga je pred  ZIUZEOP moral do 30. delovnega dne izplačati v svoje breme delodajalec).

    Zaposleni ima med 13. in 31. marcem pet dni dopusta. Za te dneve odštejemo krizni dodatek delavcu. Ali podjetje tudi nima pravice do odbitka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za teh pet dni? (odgovor dodan 14. aprila)

    Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje velja za tiste delavce, ki v času uporabe interventnih ukrepov niso na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela iz razloga višje sile po tem zakonu.

    Oprostitev plačila prispevkov se prizna tudi za čas, ko so zaposleni na dopustu ali na bolniškem dopustu ter prejemajo tovrstno nadomestilo plače. Torej oprostitev omenjenih prispevkov velja tudi za vsa nadomestila, plačana delavcu po zakonu o delovnih razmerjih, ne pa za nadomestila za čakanje, kjer po interventnem zakonu veljajo druga pravila in država plača vse prispevke.

    Ali se za bonitete ne plačajo prispevki za pokojninsko zavarovanje?

    Ne, v tem primeru velja izjema. Za boniteto, denimo za službeni avto, ki ga uporabljate v zasebne namene, tako kot za druge dohodke iz dela, ki niso del plače (na primer nagrade), delodajalci niso oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje.

    Ali se prizna oprostitev plačila prispevkov, če ima delavec plačo višjo od trikratnika minimalne plače (3 x 940,58 evrov)?(dodano 17.4.)

    Navedena oprostitev velja tudi za zaposlene, ki imajo v zadnjem mesecu izplačane mesečne plače, ki so višje od trikratnika minimalne plače in za katere delodajalec ni dolžan izplačati mesečnega kriznega dodatka.

    Kako se prizna oprostitev plačila prispevkov, če delavec na čakanju in ga delodajalec vmes pozove na delo? (dodano 17.4.)

    Tudi v primeru, da delodajalec delavca v času začasnega čakanja na delo pozove na delo v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZIUZEOP ali je delavec na dopustu, ima delodajalec pravico do oprostitve plačila prispevkov za PIZ za čas dela oziroma dopusta. Za čas začasnega čakanja na delo in za čas odsotnosti z dela iz razloga višje sile pa ima delodajalec pravico do povračila nadomestila plače in pravico do oprostitve plačila vseh prispevkov na podlagi odločb o zasanem čakanju na delo po interventnem zakonu.

    Kako pa je z oprostitvijo prispevkov za dneve, ko zaposleni izkorišča nadure oziroma razmejitvene ure? (dodano 19.4.)

    Delodajalec je upravičen do oprostitve plačila prispevkov tako kot denimo za dneve, ko je zaposleni na dopustu.

    Ali je delodajalec za zaposlenega, za katerega je prejel subvencijo, denimo za zaposlitev starjše osebe, upravičen do oprostitve plačila prispevkov? (dodano 20.4. na podlagi odgovora ministrstva za delo, družine in socialne zadeve)

    Delodajalec, ki je prejel subvencijo za zaposlitev starejše brezposelne osebe, ne glede na to, ali gre za vzpodbudo za zaposlitev ali subvencijo plače, je opravičen do oprostitve prispevkov. V teh primerih bo delodajalec skladno s prvim odstavkom 33. člena ZIUZEOP oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobje od 13.3.2020 do 31.5.2020.
    V primeru, če delodajalec kandidira za subvencijo za zaposlitev brezposelne osebe na javno povabilo ZRSZ, objavljeno od 1. aprila 2020 dalje (program Zaposli.me, Trajno zaposlovanje mladih, Učne delavnice), bo ZRSZ pred izplačilom mesečne subvencije preveril upravičenost le te skladno s pravili, določenimi v javnem povabilu.

    Kako delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov, če ne more oddati REK obrazca?

    Zaradi potrebne prilagoditve nekaterih REK obrazcev na podlagi interventne zakonodaje je onemogočena oddaja REK obrazca prek sistema eDavki, in sicer predvidoma do 23. 4. 2020. Upravičeni delodajalci, ki v tem času izplačajo plačo, lahko kljub neoddaji REK-1 obrazca pri plačilu prispevkov upoštevajo oprostitev. Ko bo oddaja REK obrazcev prek eDavkov ponovno omogočena, pa bo delodajalec oddal pravilen REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1002 – Plača za delo v času epidemije, na katerem bo prispevke PIZ samo obračunal, pojasnjuje Furs.

    Kako delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov, če je plačo za delo v marcu izplačal pred sprejetjem interventnega ukrepa?

    Upravičeni delodajalec, ki ob izplačilu plače za opravljeno delo v marcu (za obdobje od 13. 3. 2020 dalje), ni upošteval oprostitve plačila PIZ, oprostitev plačila uveljavlja naknadno tako, da popravi predloženi REK-1 obrazec za izplačano plačo marec. V takem primeru delodajalec predloži davčnemu organu popravek z zmanjšanjem (vrsta dohodka 1001) in za del plače, od katere je delodajalec oproščen plačila prispevkov za PIZ, predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1002.

    Kako predložiti REK-1 obrazec za plačo marec, od katere je delodajalec oproščen plačila prispevkov?

    V takem primeru upravičeni delodajalec davčnemu organu poroča ločeno za del plače, od katere uveljavlja oprostitev plačila PIZ.

    Primer: če je delavec delal cel mesec, se ločeno poroča o plači za obdobje od 1. 3. do 12. 3. 2020, in sicer z navedbo vrste dohodka 1001 ter ločeno za obdobje od 13. 3. do 31. 3. 2020, in sicer z navedbo vrste dohodka 1002.

    V poljih M se v obeh primerih poroča obdobje 1. 1. 2020 do 31. 3. 2020.

    Kako se uveljavlja oprostitev prispevkov, če uveljavljate tudi povračilo nadomestila za čakanje na delo

    Oprostitev prispevkov za delavce se uveljavlja ločeno od ostalih ukrepov, kot samostojen ukrep, razlagajo na GZS. Za uveljavljanje oprostitve prispevkov tako ne velja pogoj glede predvidenega načrtovanega upada prihodkov, ki je predviden za uveljavljanje delnega povračila izplačanih nadomestil za delavce, ki so na čakanju.

    Ali pomeni oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga za vse, ki tudi v epidemiji delajo, avtomatično predvideva interventni zakon, državno pomoč, sprašuje bralka, katere družba dela pri projektu, financiranem iz kohezijskih sredstev. Tu kumulacija državnih pomoči ni dovoljena, državnemu plačilu pokojninskih prispevkov pa se ni mogoče odpovedati. Kaj zdaj? (dodano 15.4.)

    Najprej, ukrepi po zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) so državna pomoč. Vsi, od oprostitve plačila pokojninskih prispevkov za zaposlene, ki delajo, povračila nadomestila plač do mesečnega temeljnega prihodka za samozaposlene. Tako pojasnilo smo dobili od ministrstva za finance in za gospodarstvo. Pri podrobnostih pa se, kot še pri mnogih pri še vedno nedosledno napisanem koronazakonu, zaplete.

    Obstajajo namreč podjetja, ki državnega denarja ne smejo sprejemati. Oglasila se nam je bralka, katere podjetje stroške dela zaposlenih uveljavlja kot upravičene stroške dela pri projektih, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), kjer kumulacija državnih pomoči ni dovoljena. Podobno je sicer pri vseh sredstvih evropske kohezijske politike oziroma evropskih strukturnih skladov (to sta Evropski sklad za regionalni razvoj – ESRR in Evropski socialni sklad – ESS) in kohezijskega sklada.

    Tu pa nastane sistemska težava 33. člena koronazakona, ki ne predvideva možnosti, da bi se delodajalec odpovedal državnemu plačilu pokojninskih prispevkov za zaposlene, ki v epidemiji delajo. In plačilo prispevkov je, ponovimo, državna pomoč, ki za podjetje naše bralke ni dovoljena. Kaj zdaj?

    Rešitve za sistemsko težavo, ki so jo na ministrstvu za gospodarstvo zaznali zaradi težave naše bralke, uradno še ni. Bodo pa pripravili navodila za upoštevanje te (neprostovoljno) prejete državne pomoči pri izdajanju prihodnjih zahtevkov za izplačilo, ki kot upravičene stroške zajemajo tudi stroške dela, smo izvedeli neuradno, natančnejših pojasnil pa pri ministrstvih nismo dobili. Velja namreč besedilo zakona, kot je razglašeno, dokler to ne bo popravljeno z novelo zakona. Če bo. Ta del je namreč odvisen od politične volje.

    Še enkrat opozorimo, da uradne rešitve ni. Predvidoma pa bo treba za zneske prejete državne pomoči, torej za plačane pokojninske prispevke – pri tem opozorimo, da država plača tako delodajalčev kot delojemalčev del! – znižati vrednost zahtevka za izplačilo pri evropskih skladih. Torej bi šel za nekakšen pobot in ne bi bilo treba vračati že prejetega denarja in uveljavljati polnih zneskov. To v bistvu pomeni nekoliko več računanja na strani prejemnikov sredstev iz skladov.

    Odgovora, kaj naj naredijo tisti, ki morajo zahtevke za izplačilo pri skladih vlagati že zdaj, ko koronazakon še ni popravljen, žal, nimamo.

    Kako se poroča Furs:

    Na finančni upravi pojasnjujejo konkreten postopek: Delodajalec o izplačanih plačah, za katere velja ukrep, predloži ločen obračun, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od teh izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolcpu "Za plačilo".

    Uvedene so nove šifre vrste dohodka: REK-1: 1002 Plača za delo v času epidemije; PniPD: 5551 Plača za delo v času epidemije za delodajalce, ki niso plačniki davka.

    KRIZNI DODATEK

    *Teme od 20. aprila na tem mestu ne posodabljamo več, vse podrobnosti glede izplačila kriznega dodatka najdete v posebni temi Finance Wiki: Krizni dodatek zaposlenim.

    Kaj predvideva krizni dodatek

    Zasebni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela v času epidemije, torej za marec (za obdobje od 13.3. do 31.3.), april in maj 2020, in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, torej ki imajo mesečno plačo nižjo od 2.821,74 evra bruto, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov.

    Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 evrov se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine. Znesek mesečnega kriznega dodatka se v primeru, da delavec v posameznem mesecu ni delal cel mesec, sorazmerno zmanjša.

    Krizni dodatek lahko izplačajo delodajalci v zasebnem sektorju. Ukrep se ne uporablja za neposredne in posredne uporabnike državnega proračuna in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po SKD.

    Ali mora delodajalec izplačati krizni dodatek in kdaj je rok za izplačilo? (dodano 12.4.2020 na podlagi odgovora Furs)

    Vsi delodajalci, ki so upravičeni do oprostitve prispevkov, so na podlagi drugega odstavka 33. člena zaposlenim, ki imajo v zadnjem mesecu izplačane mesečne plače, ki so nižje od trikratnika minimalne plače, zavezani izplačati mesečni krizni dodatek. Obveznost, kdaj in kolikokrat se krizni dodatek izplača, se veže na oprostitev plačila prispevkov iz prvega odstavka 33. člena ZIUZEOP in ga je glede na opredelitev, da gre za mesečni dodatek, primerno kot dodatek izplačati ob vsakokratni plači delavca

    Se upravičenost do izplačila dodatka ugotavlja vsak mesec sproti?

    Da. Torej, za upravičenost do kriznega dodatka v marčevski plači je osnova februarska plača. Izplačilo dodatka v aprilski plači dobijo tisti, ki z marčevsko plačo niso presegli trikratnika minimalne plače. Za majsko plačo, ki bo izplačana junija, pa tisti, katerih aprilska plača ni presegla trikratnika minimalne plače. Torej: če ste bili za marec upravičeni do dodatka, ker so februarske plače zaadi krajšega meseca praviloma nekoliko nižje, ni nujno, da boste do dodatka upravičeni tudi za aprilsko plačo in ali majsko plačo.

    Ali mora delodajalec izplačati krizni dodatek in kdaj je rok za izplačilo? 

    Delodajalci, ki so za zaposlene v zasebnem sektorju oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, morajo vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Krizni dodatek se izplača skupaj s plačo za posamezni mesec. Če delodajalec pri plači za marec kriznega dodatka ni izplačal, ga lahko izplača naknadno.

    Ali mora delodajalec izplačati zaposlenim tudi krizni dodatek za marec, čeprav zakon stopi v veljavo šele konec tedna? V kakšni višini se izplača krizni dodatek?

    Da. Če izplača plačo pred uveljavitvijo zakona, naj izplača krizni dodatek. Pozor, po zdajšnji interpretaciji členov je izplačilo dodatka obvezno za marčevsko in aprilsko plačo, torej za izplačila v aprilu in maju. Ker zakon velja do konca maja, zaposleni pa se plačujejo za nazaj, je za novi paket ukrepov, kjer naj bi bile popravljene tudi številne nedoslednosti v že sprejetem zakonu, med popravki tudi ta, da bo izplačilo dodatka obvezno tudi za majsko plačo, torej junija.

    Kot rečeno, znesek mesečnega kriznega dodatka, ki znaša 200 evrov, se v primeru, da delavec v posameznem mesecu ni delal cel mesec, sorazmerno zmanjša. Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača.

    Primer: mesec marec ima 22 delovnih dni. Ukrep velja od vključno 13. 3. 2020 dalje. Če je delavec, katerega zadnja plača ne presega zneska 3x minimalne plače delal vse delovne dni od 13. 3. do 31. 3. (13 delovnih dni) prejme krizni dodatek v višini 118,18 evrov (200/22*13).

    Kaj pa, če je delodajalec že izplačal plače in novih pravil glede izplačil kriznega dodatka in oprostitve plačila pokojninskega zavarovanja ni upošteval?

    Omenjeno bo na Fursu popravljal za nazaj, z oddajo novih obrazcev in poračuni, ko bo to možno. Torej predvidoma po 23. aprilu.

    Zaslužim več kot trikratnik minimalne plače. Kaj je s plačilom mojih prispevkov?

    V tem primeru ne dobite dodatka, so pa delodajalci kljub temu opravičeni plačila pokojninskih prispevkov teh zaposlenih, le dodatka jim ni treba nakazati. Tem zaposlenim država pokrije tudi njihov delež pokojninskih prispevkov.

    Če se delodajalec odloči, da bo zaposlenemu, ki ima plačo višjo od trikratnika minimalne plače, vseeno izplačal krizni dodatek, bo moral nanj plačat davke in prispevke. (dodano 14. aprila)

    Kaj ima delodajalec od tega, da izplača krizni dodatek?

    Pri tem ukrepu gre za nekakšno kompenzacijo med državo in delodajalcem – delodajalci bodo namreč oproščeni plačila prispevka za pokojnine, njihov delež, 8,85 odstotka od bruto plače, bo plačala država. Država bo plačala tudi delojemalčev del pokojninskega prispevka, to je 15,5 odstotka od bruto plače.

    Ali mora delodajalec izpolnjevati kakšne pogoje, se mora za to prijaviti?

    Ne, za ta ukrep ni nobenih predpisanih kriterijev kot za uveljavljanje drugih vrst pomoči, ki (za zdaj) temeljijo na upadu prihodkov družb. Državno plačilo prispevkov je avtomatično, delodajalec mora zaposlenim, ki so do tega upravičeni, tudi avtomatično izplačati krizni dodatek.

    Je do dodatka upravičen tudi zaposleni na bolniški, na dopustu?

    Delavcu pripada celotni znesek kriznega dodatka za posamezni mesec, če opravlja delo vse dni v mesecu po razporejenem delovnem koledarju. Če je določeno število dni odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti, mu pripada ustrezen sorazmerni del dodatka.

    Se na dodatek plača dohodnina?

    Na krizni dodatek se ne plačajo ne davki ne prispevki, torej se tudi ne všteva v davčno osnovo za odmero dohodnine.

    Moj zaposleni ima previsoko plačo, da bi bil upravičen do dodatka, jaz bi mu pa vseeno izplačal več. Kako je s tem?

    Nihče vam ne prepoveduje, da bi svojemu zaposlenemu plačali več - recimo, kar prihranite pri plačilu pokojninskega prispevka, ki ga avtomatično zdaj plača država. Lahko tudi več. A to potem ni krizni dodatek, ki je neobdavčen. Vaše višje nakazilo bo obdavčeno po stopnji, predvideno za način izplačila, kot ste zaposlenemu ta denar nakazali: kot nagrada, višja neto plača...

    Kaj, če je delodajalec že izplačal plače in novih pravil glede izplačil kriznega dodatka in oprostitve plačila pokojninskega zavarovanja ni upošteval?

    To bo na Fursu lahko popravljal za nazaj, z oddajo novih obrazcev in poračuni, ko bo to možno; predvidoma po 23. aprilu.

    Se za izračun upravičenosti do dodatka šteje izplačana plača ali osnovna plača? Se upošteva variabilni del plače, morebitni izredni dodatki?

    V izplačano plačo se štejejo vse sestavine, naštete v drugem odstavku 126. člena zakona o delovnih razmerjih, torej: osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki – pri tem je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

    Med dodatke štejejo dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu), dodatki za posebne pogoje dela (za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo).

    Ne šteje pa v osnovo za izračun do upravičenosti, denimo, jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

    Je kriznemu dodatku treba prišteti še kakšne dodatke, denimo za delovno dobo?

    Ne, krizni dodatek je za vse upravičene do izplačila enak, 200 evrov neto.

    Država plača prispevke za pokojninsko zavarovanje – se delodajalčev in delojemalčev siceršnji pokojninski prispevek spremeni v neto izplačilo v plačo?

    Ne. Furs razlaga: "Oprostitev plačila prispevkov po interventni zakonodaji nima vpliva na bruto niti na neto znesek plače. Delodajalec tudi za to obdobje obračuna plačo glede na delovnopravno zakonodajo. Od bruto zneska plače, ki je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, delodajalec obračuna in odtegne akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost delojemalca. Na ta način pripravi plačilni listo, ki jo izda delavcu prav tako pripravi podatke za davčni organ. Po veljavni zakonodaji, ki določa obračunavanje prispevkov za socialno varnost, je zavezanec za plačilo vseh prispevkov od dohodkov iz delovnega razmerja delodajalec. V primeru uveljavljanja ukrepa na podlagi interventne zakonodaje se oprostitev plačila nanaša na delodajalca, kar pomeni da mora delodajalec prispevke obračunati in odtegniti, ni pa mu jih treba plačati. Torej, oprostitev plačila pokojninskih prispevkov se nanaša le na dejansko plačilo, na sam obračun pa nima vpliva."

    Lahko delodajalci, katerim država plača pokojninske prispevke za zaposlene, izplačajo dobiček in nagrade? Če ne smejo, kako se odpovejo plačilu pokojninskega prispevka?

    Prepoved izplačila dobička in delovne uspešnosti (99. člen koronazakona) v veljavnem zakonu ni usklajen s 33. členom, ki govori o oprostitvi plačila pokojninskih prispevkov za zaposlene, ki kljub epidemiji delajo. Spomnimo, 99. člen govori o tem, da bodo morali delodajalci, ki bodo izplačali dobiček in/ali nagrade za delovno uspešnost, državno pomoč vrniti.

    A kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, 33. člen ne more biti zajet v omenjeno prepoved, saj je oprostitev plačila pokojninskih prispevkov avtomatična in delodajalec ni imel možnosti izbire. Zato so že pripravili predlog spremembe za novelo koronazakona, da torej prepoved izplačila dobička in/ali nagrad za ta člen ne bi veljala.

    Sprejeti zakon tudi ne predvideva odpovedi oprostitvi plačila pokojninskih prispevkov in morda posledično obveznosti izplačila kriznega dodatka. Ali bo tudi pri tem kakšna sprememba, še ni znano.

    Polovično zaposlenim pripada sorazmeren delež kriznega dodatka (odgovor dodan 14. aprila)

    Kaj velja takrat, ko delavec opravlja delo v krajšem delovnem času na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, denimo delovni invalidi, ali delavci, ki so na bolniški in delajo samo deloma, ali starši, ki imajo skrajšan delovni čas zaradi starševstva? Koliko kriznega dodatka se izplača tem zaposlenim, sorazmerno opravljenim uram ali v celoti?

    »V zdaj veljavnem interventnem zakonu ni posebnih določb o teh delavcih. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, ker se je tako dogovoril z delodajalcem, naj bi bil upravičen do sorazmernega deleža kriznega dodatka,« pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Torej krizni dodatek jim pripada za dejansko opravljeno delo, če delovni invalid dela štiri ure, mu pripada polovičen krizni dodatek, enako velja denimo za mamice, ki delajo štiri ure zaradi starševstva.

    Ali krizni dodatek izplača tudi invalidsko podjetje? (odgovor dodan 14. aprila)

    Po zdaj veljavnem interventnem zakonu invalidska podjetja niso zavezana k izplačilu kriznega dodatka po 33.členu. 33. člen interventnega zakona določa možnost delne oprostitve prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in sicer za mesec april in maj 2020. Invalidska podjetja so oproščena plačila teh prispevkov že pred epidemijo in zato se tega ukrepa ne morejo poslužiti. Protikorona zakon delodajalce, ki uveljavljajo navedeni ukrep po interventnem zakonu, zavezuje k izplačilu kriznega dodatka, to pa invalidska podjetja niso in zatorej k izplačilu kriznega dodatka niso zavezana, pojasnjujejo na ministrstvu za delo.

    (dodano 19. 4.) Zaposleni je od 13. marca do 31. marca dva dneva koristil nabrane nadure iz prejšnjega meseca. Ali mu za ta dva dneva pripada krizni dodatek?

    »Krizni dodatek delavcu pripada za dneve, ko delavec dejansko dela v času epidemije. Menimo, da mu ne pripada za dneve, ko ne dela zaradi izkoriščanja ur iz prejšnjega meseca,« pravijo na finančni upravi.

    (dodano 19. 4.) Delavec je bil od 13. marca do 31. marca 2020 na koriščenju razmejitvenih ur. Opravljamo turistično dejavnost in imamo neenakomerno razmejen delovni čas, torej se v poletni sezoni zaposlenim nabere več ur, ki jih potem izkoristijo v času nižje sezone. Ali je delavec, ki je zaradi zaprtja hotela v času epidemije izkoristil že opravljene razmejitvene ure, upravičen do kriznega dodatka?

    Na Fursu ponavljajo zgornji odgovor. V takšnem primeru delavec ne dela v času epidemije, torej mu delodajalec ni dolžan izplačati kriznega dodatka.

    Kako se izplačilo kriznega dodatka poroča Furs

    Delodajalec ob izplačilu predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1190 – Dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo. Na zbirnem REK obrazcu vpiše podatke o delodajalcu in številu oseb – prejemnikov, na individualnem REK obrazcu pa vpiše podatke o prejemniku dohodka in znesek izplačanega kriznega dodatka vpiše v polje A052, brez vpisa oznake dohodka.

  • 4. Kdaj podjetju pripada delno povračilo izplačanih nadomestil plače zaposlenim na čakanju

    Delodajalci, ki so oziroma bodo zaposlene poslali na čakanje, so upravičeni do delnega povračila izplačanega nadomestila. Pravico do ukrepa lahko uveljavlja vsak delodajalec, razen delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost (skupina K po SKD), ter neposredni ali posredni proračunski porabniki oziroma občinski proračunski porabniki, če je bil delež prihodkov iz javnih virov v letu 2019 višji od 70 odstotkov.

    Delodajalec ob tem tudi ne plača prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020.

    Teme povračila izplačanih nadomestil na tem mestu ne posodabljamo več od 8. aprila. Podrobne in posodobljene informacije o možnosti delnega povračila izplačanih nadomestil plače zaposlenim na čakanju najdete na: Finance Wiki: Začasno čakanje na delo doma in povračilo nadomestila plač.

    Kdo je upravičen do pomoči

    Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50-odstotno rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz prejšnjega odstavka.

    V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

    Kdo ne more uveljavljati povračila

    Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

    • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge. Do ukrepa ne bodo upravičeni delodajalci, ki niso izplačali plač in niso imeli obveznosti predložitve REK-1 obrazca in tudi delodajalci, ki so plače izplačali, pa davčnemu organu niso predložili REK-1 obrazca, pojasnjuje finančna uprava;
    • če je nad njim uveden postopek stečaja.

    Podatke o izpolnjevanju pogojev bo Furs zavodu za zaposlovanje, ki bo odločal o povračilih za izplačana nadomestila, zagotavljal avtomatsko in zavezancu ne bo treba pridobiti potrdila. Lahko pa preveri stanje svojih neplačanih obveznosti prek portala eDavki z vpogledom v knjigovodsko kartico. (eKarticaO – davki, prispevki in eKarticaC – carine, trošarine in nedavčne terjatve). 

    Koliko krije država

    Izplačano nadomestilo plače država povrne v višini izplačanega nadomestila, zmanjšanega za prispevke zavarovanca. Mesečno se povračilo prizna v višini izplačanega nadomestila, ki pa ne presega višine povprečne mesečne plače za leto 2019 v Sloveniji, kar je 1.753,84 evra.

    Kot rečeno, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni, v celoti plačuje država.

    Obveznosti delodajalca

    V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače. V tem obdobju ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti zavod za zaposlovanje.

    Če delodajalec zgoraj navedenega ne bo upošteval, bo moral prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini. Delodajalec, ki bo prejemal sredstva v skladu z interventnim zakonom, bo moral prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije, v obdobju:

    - prejemanja sredstev in

    - po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

    Ali se na nadomestilo plače obračuna in plača akontacija dohodnine?

    Da. Delodajalci so oproščeni obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost, ne pa akontacije dohodnine. To morajo obračunati in plačati za delavca, ki je na čakanju.

    Ali je lahko nadomestilo višje od skrajne meje povprečne plače?

    Da. Vendar tega država ne krije. Prav tako bo na višja nadomestila od 80 odstotkov plače posameznika, ki hkrati ne presežejo povprečne plače, moral delodajalec obračunati in plačati prispevke.

    Koliko in kako lahko zaposleni, ki je na čakanju, vseeno dela

    Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti zavod za zaposlovanje.

    Ob tem se je pokazalo, da je za mnoge delodajalce omenjena zahteva, torej sedem zaposrednih dni, neživljenjska, saj denimo potrebujejo zaposlenega za dva dni v enem tednu, nato pa v naslednjem spet za dva dneva. Tako je minister za delo Janez Cigler Kralj napovedal, da bodo v drugem protikorona paketu šli v smer večje prožnosti pri možnosti sedemdnevne vrnitve na delo v času čakanja na delo. Kot je pojasnil, so tako sindikati kot delodajalci izrazili željo, da bi se ta možnost poenostavila, postala bolj prožna, morda povečala na več dni, prav tako morda ne bi bil več pogoj, da gre za zaporedne dneve. Napovedal je, da bodo nekatere predloge vključili v svoje predloge smernic, ki jih bodo do konca tedna posredovali v delovno skupino, ki bo pripravila skupen celovit predlog smernic, ki bo podlaga za drugi zakonski paket.

    Vračanje pomoči, če boste izplačali dobiček in delili nagrade

    Če bo podjetje letos - po uveljavitvi interventnega zakona - izplačalo dividende ali nagrade, bo moralo vrniti pomoči, ki jih je dobilo zaradi gospodarske škode, povzročene s koronavirusom. Gre za letošnja izplačila dividend in drugih izplačil dobička. Pa nagrade poslovodstvu in nagrade vsem zaposlenim iz poslovne uspešnosti, razlagajo na GZS. Za razlago smo prosili tudi Furs in jo objavimo takoj, ko jo dobimo.

    Omejitve se ne nanašajo na variabilni del plač, na izplačila za posebne projekte. "Izplačilo stimulativnega (variabilnega) dela plače je drug izraz za delovno uspešnost posameznega zaposlenega in predstavlja tudi sestavino plače. Delovna uspešnost ni enaka poslovni uspešnosti po zakonu o delovnih razmerjih," razlagajo na GZS. Torej stimulacije so dovoljene.

    Če bo podjetje vseeno nagrajeval iz naslova poslovne uspešnosti in delilo dobiček, mora o tem obvestiti Furs in znesek pomoči vrniti v 30 dneh, skupaj z zamudnimi obrestmi.

    Kaj se bo zgodilo, če delodajalec napačno oceni upad prihodkov?

    Če se naknadno ugotovi, da je delodajalec napačno ocenil upad prihodkov in do ukrepov v zvezi z oprostitvijo prispevkov od nadomestila plač glede na podatke poslovnega izida ni upravičen, bo moral znesek oproščenih prispevkov vrniti, pojasnjuje Furs.

    Veljavnost ukrepa

    Pravico do povračila nadomestila plače bodo lahko uveljavili delodajalci, ki so napotili delavce na čakanje oziroma pri katerih delavec zaradi koronavirusa ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, in sicer za obdobje od 13. marca 2020. Delodajalec lahko v skladu z ukrepom napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.

    Kako zaprositi za povračilo

    Zavod za zaposlovanje je imel že objavljeno vlogo za uveljavljanje povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo po prvem interventnem zakonu - zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP). Zdaj so to vlogo umaknili, saj je v pripravi nova, ki bo  v skladu z novo, ugodnejšo zakonodajo. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu. 

    Kot določa novi zakon (ZIUZEOP), boste morali vlogo za zaposlene, ki so že na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov, pa zanje še niste oddali vloge, predložiti v 8 dneh od objave zakona (torej boste, če bo po predvidevanjih zakon objavljen 10. aprila, vlogo oddali 18. aprila 2020). Pri tem boste lahko upravičeni do povračila nadomestila plače od 13.3.2020. 

    Če ste že oddali vlogo za uveljavljanje povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo po ZIUPPP, ki je začel veljati 29.3.2020, bodo vašo vlogo obravnavali po novem zakonu (ZIUZEOP). To pomeni, da bodo upoštevali vse že sprejete vloge, zato vam jih ni treba na novo oddajati. V kratkem boste prejeli poziv za dopolnitev vloge.

    Če ste želeli oddati vlogo za začasno začanje na delo po sedanjem zakonu (ZIUPPP), vendar postopek vaše registracije na portalu še ni zaključen, boste omenjeno vlogo lahko oddali po uvejavitvi novega zakona (ZIUZEOP). 

    Napotke zavoda najdete tukaj.

    Kako se poroča Fursu

    Delodajalec o izplačanih nadomestilih, za katere je oproščen plačila vseh prispevkov, predloži ločen obračun, v katerem prispevke (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (delodajalec mora obračunati in plačati akontacijo dohodnine. Če je z nadomestilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, za slednja ne velja oprostitev plačila prispevkov; te prispevke delodajalec poroča v stolpcu »Za plačilo«.

    Za izplačila plače in nadomestila plače, za katere se ne prizna oprostitev, se predloži ločene obračune, na uveljavljen način (šifre vrste dohodka REK-1 1001, 1091; PNiPD 5550). Uvedene so nove šifre vrste dohodka:

    REK-1: 1004 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije

    PniPD: 5552 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije za delodajalce, ki niso plačniki davka

    Delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila socialnih prispevkov, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo višje od povprečne plače (kar krije država), je treba za razliko oddati REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer prispevke za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo.

    V polje M01 delodajalec vpiše izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije, v polje M02 pa nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile.

    Ali se povračila prispevkov za socialno varnost, izplačila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter refundiranje bolniških nadomestil s strani države lahko uveljavljajo kor davčno priznan odhodek? (dodano 12.4.2020 na podlagi odgovora Furs)

    V skladu z 12. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2 se pri ugotavljanju davčne osnove (dobička) priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi, če ta zakon ne določa drugače. Interventni zakon - ZIUZEOP v svojih določbah glede povračil prispevkov za socialno varnost, izplačila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter refundiranjem bolniških nadomestil, ne določa drugačne (posebne) davčne obravnave. Skladno z navedenim so zato prihodki in odhodki, ki nastanejo v zvezi s tem, v skladu z določbami ZDDPO-2, davčno priznani.

  • 5. Kdaj podjetju pripada delno povračilo nadomestila zaradi odsotnosti zaradi višje sile

    Za izplačana nadomestila plače delavcem, ki so z dela odsotni zaradi višje sile, je delodajalec upravičen do delnega povračila.

    Kaj se po interventnem zakonu šteje za višjo silo

    Zakon kot razloge za višjo silo, povezanih z epidemijo, šteje:

    - varstvo otrok zaradi zaprtja šol in vrtcev,

    - nezmožnost prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza,

    - zaprtje mej s sosednjimi državami.

    Kdo je upravičen do pomoči

    Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50-odstotno rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz prejšnjega odstavka.

    V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

    Delodajalec mora tudi izjaviti, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

    Kdo ni upravičen do pomoči

    Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:

    • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
    • če je nad njim uveden postopek stečaja.

    Kolikšno je povračilo nadomestila za višjo silo

    Izplačano nadomestilo plače država povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (1.753,84 EUR bruto), zmanjšanega za prispevke zavarovanca.

    Delodajalci so za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020. Mesečno se oprostitev prizna največ od nadomestila plače do višine povprečne mesečne plače za leto 2019 v Sloveniji (1.753,84 evra).

    A pozor, če podjetju prihodki ne bodo padli toliko, kot je to predvideno v zakonu, ne bo upravičeno do povračila izplačanega nadomestila iz razloga višje sile, čeprav mora zaposlenemu izplačati 80-odstotno nadomestilo in ne 50-odstotno, kot to velja sicer za primer višje sile. (dodano 15.4.)

    Obveznosti delodajalca

    V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače. Če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, o tem obvesti zavod za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti.

    Če delodajalec zgoraj navedenega ne bo upošteval, bo moral prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.

    Delodajalec, ki bo prejemal sredstva v skladu z interventnim zakonom, bo moral prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije, v obdobju:

    - prejemanja sredstev in

    - po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

    Kolikšna je višina nadomestila, ko delavec dela ne more opravljati zaradi višje sile

    Interventni zakon določa, da ima delavec v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja (zakon o delovnih razmerjih, 137. in 138. člen), za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. To pomeni, da ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. To je, kot rečeno, določba interventnega zakona. V običajnih razmerah nadomestilo za primer višje sile določa zakon o delovnih razmerjih, kjer je določeno, da delodajalec izplača zaposlenemu 50 odstotkov plače (ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače).

    Kaj če delodajalec napačno oceni upad prihodkov?

    Če se naknadno ugotovi, da je delodajalec napačno ocenil upad prihodkov in do ukrepov v zvezi z oprostitvijo prispevkov od nadomestila plač glede na podatke poslovnega izida ni upravičen, bo moral znesek oproščenih prispevkov vrniti, pojasnjuje FInančna uprava.

    Kako se odda REK obrazec pri uveljavljanju tega ukrepa?

    Delodajalec mora ob izplačilu nadomestila plače, najkasneje na dan izplačila predložiti  REK-1 obrazec. Če je oddaja REK obrazcev prek sistema eDavki onemogočena, delodajalec odda REK-1 obrazec, ko je vzpostavljena oddaja prek sistema eDavki.Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo plače višje od povprečne plače potem za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer prispevke za socialno varnost od nadomestila plače, ki presega znesek 1753,84 evrov prispevke obračunajo in plačajo v celoti.

    Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove se izplačano nadomestilo zaradi odsotnosti zaradi višje sile vnese v polje M02.

    Kako se uveljavlja povračilo

    Delodajalec bo uveljavljal pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo bo v elektronski obliki oddal na zavod za zaposlovanje v osmih dneh od začetka odsotnosti zaposlenega zaradi višje sile, vendar najpozneje do 31. maja 2020, če bo zaposleni odsoten iz razloga višje sile po uveljavitvi zakona (predvidoma bo to 11. aprila). Če pa zaposleni ni mogel zaradi višje sile opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. marca 2020, se vloži vloga v osmih dneh od uveljavitve tega zakona.

    Oddaja vlog za povračilo nadomestila plače zaposlenim, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, za zdaj ni mogoča, zavod bo oddajo omogočil po uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 (ZIUZEOP), in sicer na portalu za delodajalce.

  • 6. Obrazci REK: kako izplačati plačo, da bo prav

    V sodelovanju s Fursom navajamo najpogostejše primere pravilnega izplačila plač za marec in april. Dodajmo, da bodo obrazci REK, povezani z državnimi ukrepi, na voljo predvidoma 23. aprila. (odgovor dodan 15.4.)

    1. Izplačilo plače za zaposlene, ki med epidemijo delajo, delodajalec pa ne more uveljavljati pomoči

    Gre za delodajalce, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna ali opravljajo finančno in zavarovalniško dejavnost (kategorija K) – ti po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) niso upravičeni do pomoči in nimajo nobenih ugodnosti.

    Kako izplačati plačo? Tako kot doslej, sprememb za te ni bilo, izplačate na VD 1001 (Plača in nadomestila plače).

    2. Vsi zaposleni delajo, nihče ni na čakanju: plače za marec, izplačane v aprilu

    V tem primeru je delodajalec oproščen plačila pokojninskih prispevkov, država pa plača tudi pokojninske prispevke za delojemalca. Zaposleni, katerih februarska plača je bila nižja od trikratnika minimalne plače (2.821,74 evra bruto), so upravičeni še do mesečnega dodatka 200 evrov, kar je neto znesek za celoten mesec dela, oproščen dohodnine in prispevkov (več o tem v zavihku o kriznem dodatku in oprostitvi plačikla prispevkov).

    Kako izplačati plačo? Delodajalec predloži dva obračuna, za obdobje od 1. marca do 12. marca (obračun REK-1 z VD 1001, za katerega še ne veljajo ukrepi in se tudi prispevki obračunajo in plačajo v celoti) in od 13. marca do 31. marca (obračun REK-1 z VD 1002).

    Poglejmo podrobneje obračun za čas od razglasitve epidemije, za katerega že velja interventni zakon o pomoči. Za izplačane plače po VD 1002 delodajalec predloži ločen obračun, v katerem prispevke za pokojninsko zavarovanje (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (preostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če so hkrati z izplačilom plače izplačani tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«.

    Mesečni dodatek izplačate prek VD 1190 (dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo): za marec se izplača sorazmerni del kriznega mesečnega dodatka , ki znaša 118 evrov (neto!), na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052.

    3. Vsi zaposleni delajo, nihče ni na čakanju: plače za april, izplačane v maju

    Veljajo enake ugodnosti kot za marec, le da za ves mesec: tako delodajalec kot delojemalec ne plačata pokojninskih prispevkov, zaposleni, katerih marčevska plača je bila nižja od trikratnika minimalne plače, so upravičeni še do mesečnega dodatka 200 evrov neto.

    Kako izplačati plačo? Uporabite VD 1002 (Plača za delo v času epidemije), pokojninske prispevke obračunate in prikažete v koloni »Obračunani«. Preostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračunate in plačate kot pred epidemijo. Mesečni krizni dodatek obračunate v VD 1190. Rok izplačila je 11. maj. Če so hkrati z izplačilom plače izplačani tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«.

    4. Nekaj zaposlenih je na začasnem čakanju, nekaj jih dela od doma, nekaj na delovnem mestu: plače za marec, izplačane aprila

    a) Kako obračunati plačo za tiste, ki delajo na delovnem mestu ali doma?

    Od 1. marca do 12. marca: VD 1001, ugodnosti ni.

    Od 13. marca do 31. marca: VD 1002 (Plača za delo v času epidemije), država plača pokojninske prispevke, te obračunate in prikažete v koloni »Obračunani«. Preostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračunate in plačate kot pred epidemijo. Mesečni krizni dodatek obračunate v VD 1190. Če so hkrati z izplačilom plače izplačani tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«.

    b) Kako obračunati plačo za tiste, ki so na začasnem čakanju?

    Od 13. marca do 31. marca: VD 1004 (Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije). Delodajalec je oproščen vseh socialnih prispevkov do višine povprečne plače. Izplačano nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 evra), država pa povrne največ do višine povprečne plače za leto 2019, preračunane na mesec (1.753,84 evra). Torej, razliko do (najmanj) 80 odstotkov siceršnje plače mora doplačati delodajalec. Če znesek nadomestila presega znesek povprečne plače za leto 2019, mora biti razlika v plači poročana na VD 1001 oziroma 1091, če gre za detaširane delavce, ker se za to razliko ne prizna pravica do oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost. Če so hkrati z izplačilom plače izplačani tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«.

    5. Nekaj zaposlenih je na začasnem čakanju, nekaj jih dela od doma, nekaj na delovnem mestu: plače za april, izplačane maja

    a) Za zaposlene, ki delajo na delovnem mestu ali od doma: VD 1002 (Plača za delo v času epidemije), pokojninski prispevki (delojemalca in delodajalca) se obračunajo in prikažejo v koloni »Obračunani« (preostali prispevki ter akontacija dohodnine se obračunajo in plačajo). Če so hkrati z izplačilom plače izplačani tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Mesečni krizni dodatek 200 evrov neto (VD 1190) se izplača zaposlenim, ki delajo, katerih marčevska plača ni presegala trikratnika minimalne plače.

    b) Za zaposlene, ki so na začasnem čakaju: VD 1004 (Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije): velja oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost do višine povprečne plače za leto 2019, preračunane na mesec (1.753,84 evra). Če so hkrati z izplačilom plače izplačani tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Če znesek nadomestila presega znesek povprečne plače za leto 2019, mora biti razlika v plači izplačana na VD 1001 oziroma 1091, če gre za detaširane delavce, ker v teh primerih ni upravičen do oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost.

  • 7. Kako ob protikorona ukrepih pravilno oddati davčne obračune?

    Rok za oddajo letnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) za leto 2019 prestavi, in sicer z 31. marca 2020 na 31. maj 2020, ki se zaradi nedelje izteče 1. junija 2020, pojasnjujejo na finančni upravi. Roki za oddajo obračunov DDPO in DohDej v primeru prenehanj, statusnih sprememb ali insolventnih postopkov ostajajo enaki kot do sedaj. Zavezanci, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, lahko predložijo davčni obračun za poslovno leto, katerega rok za predložitev se izteče v času veljavnosti tega zakona, v dveh mesecih po roku iz tretjega odstavka 358. člena ZDavP-2.

    Do kdaj je treba poravnati razliko med mesečnimi (ali trimesečnimi) obroki akontacije dohodnine in (letno) odmero, ugotovljeno v obračunu?

    Rok za plačilo je 30 dni od predložitve tega obračuna. To velja tudi za tiste, ki so ga že oddali. Torej če bo obračun za leto 2019 predložen na zadnji dan roka za predložitev v skladu s ZIUJP, to je  1. junija 2020 ali kasneje, potem bo obveznost morala biti plačana do 1. julija 2020, če bo obračun predložen med 31. marcem in 1. junija 2020 pa bo obveznost zapadla v 30 dneh po predložitvi. Denimo, če je obračun predložen 13. maja 2020, je rok za plačilo 12. junij 2020.

    Kdaj boste prejeli preplačano akontacijo davka na podlagi letnega obračuna?

    Davčni organ bo zavezancu vrnil preplačani davek po uradni dolžnosti (samoiniciativno) v 30 dneh od predložitve letnega obračuna DDPO ali DohDej.

    Ali podaljšanje roka vpliva tudi na zamenjavo ugotavljanja davčne osnove (denimo ne želim biti več »normiranec« ali pa to želim postati)?

    Da. Zavezanec lahko v obračunu DDPO ali DohDej za leto 2019 priglasi (oziroma zamenja, če so za to izpolnjeni pogoji) ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2020 najpozneje do 1. junija 2020. Enako velja tudi za obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

    Ali prestavitev roka za oddajo letnega obračuna DDPO in DohDej vpliva tudi na določitev zavarovalne osnove?

    Zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna DohDej se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove prestavlja na mesec junij 2020. Nova zavarovalna osnova v letu 2020 se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.

  • 8. Kako je urejena zamrznitev plačila akontacije davka na dobiček po protikorona ukrepih?

    Nihče, ki opravlja dejavnost – ne fizične ne pravne osebe z dejavnostjo –, v kriznem času ne bo plačeval akontacij davka na dohodke iz dejavnosti oziroma dohodke pravnih oseb. Podjetjem in podjetnikom ne bo treba plačati tistih akontacij, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega zakona do 31. maja 2020. Torej aprilskih in majskih. Ukrep torej predvideva neplačilo akontacij davka, ki bi v normalnih razmerah zapadle v plačilo 10. maja oziroma 10. junija.

    Kako se bo uveljavljala ta pravica?

    Za uveljavljanje navedene oprostitve ni predvidenih posebnih postopkov. Šlo bo torej za avtomatizem.

    Kdaj bo treba poravnati neplačane akontacije za april in maj?

    Te bodo podjetja in podjetniki poravnali, če bo zaradi izgub sploh treba, šele z davčnim obračunom za leto 2020, ki ga bodo oddali prihodnje leto. Gre za avtomatizem. In velja ne glede na to, ali so podjetja in podjetniki že oddali obračune za lani.

    Kdaj je treba plačati marčevski obrok akontacije DDPO in DohDej oziroma obrok za prvo trimesečje 2020 ter poračunsko akontacijo?

    Davčnim zavezancem, ki so letni obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) za koledarsko leto 2019 predložili do 31. marca 2020, poteče 10. aprila 2020 rok za plačilo naslednjih obveznosti:

    • obrok akontacije za mesec marec 2020 oziroma obrok za prvo trimesečje 2020 (v višini, izračunani po davčnem obračunu za leto 2019, torej po novi osnovi),
    • pozitivna razlika v višini obrokov za že dospele obroke (za mesec januar in februar 2020), tako imenovana poračunska akontacija.

    Davčnim zavezancem, ki zaradi podaljšanja roka še niso predložili davčnega obračuna DDPO in DohDej za koledarsko leto 2019 in bodo davčni obračun predložili aprila 2020, rok za plačilo zgoraj navedenih obveznosti poteče 11. maja 2020. Davčnim zavezancem, ki bodo predložili davčni obračun maja 2020 oziroma 1. junija 2020 (ko se izteče rok za predložitev obračuna DDPO in DohDej za koledarsko leto 2020), pa poteče rok za plačilo 10. junija 2020, pojasnjuje Furs. 

    Kaj če ne morem plačati obveznosti iz naslova marčevskega obroka akontacije DDPO in DohDej oziroma obroka za prvo trimesečje 2020 ter poračunske akontacije?

    V primeru, da zavezanec zaradi vpliva epidemije bolezni COVID-19 na njegovo poslovanje nima likvidnih sredstev za plačilo obroka marčevske akontacije (oziroma obroka za prvo trimesečje 2020) in poračunske akontacije, lahko v skladu z ZIUJP zaprosi za odlog oziroma obročno plačilo tako za obveznost doplačila po obračunu kot za obveznost iz naslova obrokov akontacij. 

    Ali je mogoče kljub ukrepom plačati aprilski in majski obrok akontacije?

    ZIUZEOP določa, da se navedena obroka akontacije DDPO in DohDej ne plačata. Furs v knjigovodski evidenci nima podlage za vzpostavite bremenitve, zato bi morebitno plačilo obrokov akontacije DDPO in DohDej za april in maj predstavljalo nerazporejeno plačilo.  V skladu z dogovorom z zavezancem lahko se takšno plačilo ne vrača in lahko pokrije naslednji obrok akontacije, ki dospe v plačilo.

    Poenostavljena sprememba predhodne akontacije

    V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb ne bo potrebno prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge. Vlogi bo potrebno priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove, pojasnjujejo na finančni upravi. Furs bo pripravil obrazec za izračun ocene. Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davka kot vlogo, ki jo vloži preko eDavkov kot lastni dokument, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti.

  • 9. Kako uveljavljam odlog ali obročno plačilo davka po poenostavljenem postopku?

    Komur so prihodki upadli zaradi epidemije, lahko na poenostavljen način zaprosi za 24-mesečni odlog plačila davkov ali za obročno odplačevanje. Poenostavitev je sicer v prvi vrsti namenjena tistim, ki jim je vlada zapovedala zaprtje dela dejavnosti, a z nekaj dokazili bodo do odloga ali obročnega odplačevanja upravičeni tudi tisti, ki sicer poslujejo, a z manj prihodki.

    V nadaljevanju so pojasnila finančne uprave:

    Za katere davčne obveznosti je mogoče odložiti oziroma zaprositi za obročno plačilo zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19?

    Odlog in obročno plačilo je mogoče denimo za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, trošarine, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj. V primeru davčnega odtegljaja (REK obrazci) to ne velja za prispevke za socialno varnost, pojasnjujejo na finančni upravi.

    Ali lahko zaprosim za odlog ali obročno plačilo obveznosti po letnem obračunu DDPO oziroma DohDej, četudi sem tega oddal še pred razglasitvijo epidemije?

    Da, če bi bilo plačilo obveznosti oteženo zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije bolezni COVID-19, pravijo na Furs.

    Kakšen je pogoj za obročno plačilo oziroma odlog plačila davka za poslovne subjekte po interventnem zakonu in kakšna dokazila je treba predložiti?

    Zavezanec mora v vlogi navesti dejstva in priložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov kot posledica epidemije bolezni COVID-19, se denimo sklicuje lahko na odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, izgubo naročil, odpovedi pogodb poslovnih partnerjev, onemogočeno delovanje na tujem in domačem trgu, motena oziroma prekinjena dobava surovin, ustavitev projektov.

    Ali je v izredne razmere vključeno obdobje februar 2020 oziroma za katera obdobja bo veljal obrazec za odlog ali obročno zaradi izrednih razmer?

    Zavezanci, poslovni subjekti, bodo vlogo za odlog oziroma obročno plačilo po novem obrazcu lahko vložili tudi za davke, ki so zapadli v plačilo februarja 2020. Vlogi se ugodi, če je zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije koronavirusa in če gre za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti (DDV, DDPO ...).

    Kako se odda vlogo za obročno plačilo oziroma odlog plačila davka za poslovne subjekte po interventnem zakonu?

    Zavezanec odda vlogo preko eDavkov kot lastni dokument (lastnoročni podpis zavezanca v vlogi ni potreben) ali izjemoma preko elektronske pošte, na svoj finančni urad. 

    Obrazec je objavljen na spletni strani eDavkov.

    Kako in kdaj boste obveščeni, ali je vaši vlogi ugodeno?

    Davčni organ odloči o odlogu oziroma obročnem plačilu davkov in drugih obveznosti v najkrajšem možnem času. V času epidemije na Furs delajo le uslužbenci, ki opravljajo kritične naloge. Na Fursu pravijo, da se bodo potrudili, da bo odločeno v roku 8 dni od dneva prejema vloge. Zavezanec bo odločbo prejel vročeno elektronsko preko sistema eDavki.

    Ali se zavezanec, ki že ima od prej odobreno obročno plačilo ali odlog plačila davka, šteje za neplačnika?

    Če zavezanec zamudi s plačilom obrokov, ki zapadejo v plačilo od 29. marca 2020 dalje, se ne šteje za neplačnika. Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) namreč določa, da obroki, ki zapadejo v plačilo v času trajanja ukrepov po tem zakonu, zapadejo v plačilo šele tri mesece po prenehanju teh ukrepov. Kdaj bodo ti ukrepi prenehali, bo odločila vlada s posebnim sklepom.

    Ali se bodo enako obravnavale vloge na »starih« obrazcih, ki so že na e-davkih kot »novi« obrazci zaradi izrednih razmer?

    Da. Vloge na starih obrazcih, v katerih se zavezanci sklicujejo na posledice epidemije in o katerih Furs še ni odločil, se bodo obravnavale pod enakimi pogoji, ki veljajo za vloge na novih obrazcih. 

    Furs bo o teh vlogah odločal na podlagi interventnega zakona, ki omogoča lažje uveljavljanje pravice do odloga/obročnega plačila za zavezance, poslovne subjekte, prizadete zaradi posledic epidemije.

    Ali v času odloga oziroma obročnega plačila tečejo zamudne obresti?

    Ne. V skladu z interventnimi ukrepi v času odloga oziroma obročnega plačila obresti ne tečejo.

  • 10. Kako je urejen protikorona ukrep 12-mesečnega odloga plačila posojila?

    Eden od ukrepov je tudi možnost 12-mesečnega odloča plačevanja posojil tako za posameznike kot za podjetja ter tudi kmete in zadruge.

    Komu je ukrep namenjen:

    Možnost do 12-mesečnega odloga plačevanja posojil velja za vse, posameznike, podjetja in samozaposlene, zadruge, društva, zavode, ustanove, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v Sloveniji. Posojila morajo omenjeni imeti pri bankah, podružnicah bank ali hranilnicah, ki imajo sedež v Sloveniji. Za odlog po interventni zakonodaji lahko zaprosi le tisti, ki je utrpel škodo zaradi epidemije novega virusa, poleg tega je odlog možen le za obroke posojila, ki niso zapadli pred 12. marcem, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija.

    Kako doseči odlog plačila posojila:

    Za odlog plačila posojila se boste morali obrniti na svojo banko oziroma hranilnico, večinoma so že pripravile posebne (spletne) obrazce, predvideno je, da bi postopek odobritve v celoti lahko potekal na daljavo, brez osebnega obiska poslovalnice.

    V vlogi boste morali prošnjo utemeljiti, in sicer da je vaša nezmožnost plačevanja obrokov povezana s posledicami koronavirusa, razen če bo šlo za podjetja, ki jim je vlada z odlokom prepovedala poslovanje. Dodati boste morali načrt za vzpostavitev likvidnosti in oceno možnosti ohranitve delovnih mest. Banka in posojilojemalec se lahko tudi sama dogovorita za ugodnejši način poplačila.

    Kateri so pogoji za podjetje, da lahko dobi odlog:

    Zakon določa tudi pogoje: družba mora biti solventna, dejansko mora poslovati, plačevati davke, imeti poravnane vse obveznosti na zadnji dan minulega leta ali pa na dan vloge za reprogram posojila že imeti odloženo plačilo obveznosti.

    Kako bo s plačevanjem obresti:

    Obresti se bodo na odloženi del glavnice tudi v obdobju odloga obračunavale po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe, samo plačevanje pa bo odloženo do poteka odloga.

    Po poteku odloga bodo kreditojemalci sicer morali poravnati obračunane obresti, vendar na finančnem ministrstvu ocenjujejo, da bodo po koncu krize spet imeli dohodke, s katerimi bodo lahko poplačali v času odloga obračunane obresti. 

    Še vedno pa skladno z veljavnim zakonom obstoji možnost, da se banka in kreditojemalec sporazumeta za drugačno rešitev glede značilnosti odloga plačila obveznosti.

    Do kdaj je treba oddati vlogo:

    Z vlogami za reprogram se ne mudi, te lahko oddate tudi šest mesecev po preklicu epidemije koronavirusa.

  • 11. Kako so v času epidemije urejena nadomestila za bolniško odsotnost?

    Zavod za zdravstveno zavarovanje je objavil podrobnejša pojasnila za delodajalce glede tega, kaj uvaja protikoronski zakon (zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ZIUZEOP) na področju odsotnosti z dela in bolniškega staleža zaradi novega koronavirusa.

    1. Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov

    • Nadomestilo v breme ZZZS od prvega dne začasne nezmožnosti za delo (56. člen ZIUZEOP) zaradi BOLEZNI ALI POŠKODBE

    Na podlagi zakona ima zavarovana oseba, ki je skladno z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) zavarovana za pravico do nadomestila plače, pravico do nadomestila plače od prvega dne začasne zadržanosti od dela v breme ZZZS. Pravica do nadomestila plače v breme ZZZS pripada zavarovancem od uveljavitve ZIUZEOP (kar bo predvidoma 11. aprila 2020) do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela oziroma najdlje do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, kar ugotovi vlada s sklepom, a ne več kot do 31. maja 2020.

    Dodatno na ZZZS pojasnjujejo, da bo zavod od dneva uveljavitve ZIUZEOP kril gospodarskim subjektom bolniško v breme ZZZS, četudi je bolniška nastopila že pred uveljavitvijo zakona. Denimo, če bo zakon uveljavljen 11. aprila, bolniška pa se je začela 5. aprila, bo ZZZ v takih primerih kril bolniške od 11. aprila.

    Gre za nadomestilo zaradi nezmožnosti za delo (bolezen, poškodba zunaj dela, poškodba po tretji osebi zunaj dela, poškodba pri delu, poklicna bolezen), ki ga je do uveljavitve ZIUZEOP moral do 30. delovnega dne izplačati delodajalec ali samostojni zavezanec v svoje breme. Nadomestilo plače izplača delodajalec, ki dobi izplačano nadomestilo povrnjeno od ZZZS najpozneje v 60 dneh po predložitvi zahteve za povračilo. V primeru samostojnih zavezancev (denimo kmetje, samostojni podjetniki) nadomestilo plače izplača ZZZS najpozneje v 30 dneh po predložitvi zahteve za izplačilo nadomestila. Zahtevo je treba vložiti v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje do 30. septembra 2020.

    Za delodajalce, ki so neposredni in posredni uporabniki proračuna, določbe ZIUZEOP glede nadomestila plače v breme ZZZS ne veljajo. Zanje ostaja veljaven enak sistem glede izplačil nadomestil, kot je veljal pred uveljavitvijo ZIUZEOP.

    Za osebo v delovnem razmerju za prvih 30 delovnih dni višino nadomestila plače določa zakon o delovnih razmerjih, za samostojnega zavezanca pa se nadomestilo od prvega dne obračuna skladno z ZZVZZ.

    Od 31. delovnega dne se nadomestilo plače tako za osebo v delovnem razmerju kot za samostojnega zavezanca obračuna skladno z ZZVZZ.

    Vprašanje podjetja: Imamo zaposlenega, ki je od sredine marca na bolniški. Ker je medtem prišlo do razglasitve epidemije ter izrednega stanja v zdravstvu, zaposleni sploh ni mogel priti (niti telefonsko) nekaj dni do svojega zdravnika, da bi mu zaključil bolniško. Ko je končno kontaktiral z njim, mu je zdravnik podaljšal bolniško do nadalnjega. Kako naj si razlagam, da država krije tudi ostale bolniške (ne samo koronavirus bolniško) ter od katerega datuma naj bi mi država krila bolniško za zaposlenega?

    Kot rečeno, ZZZS bo krila bolniško nadomestilo od dneva uveljavitve zakona. Ob tem konkretnem primeru pa svetujejo: Če se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z oceno izbranega osebnega zdravnika glede zavarovančeve začasne nezmožnosti za delo do 30 dni, lahko v 3 delovnih dneh po prejemu ocene zahtevata njeno presojo, in sicer tako da podata zahtevo pri izbranemu osebnemu zdravniku, ki je oceno podal, ali pa neposredno pri krajevno pristojnemu imenovanemu zdravniku ZZZS glede na sedež izbranega osebnega zdravnika. Ne glede na vloženo zahtevo se mora zavarovanec ravnati po oceni izbranega osebnega zdravnika, odločba imenovanega zdravnika ZZZS pa velja praviloma za naprej.

    • IZOLACIJA kot razlog začasne nezmožnosti za delo

    Glede na spremenjeno usmeritev NIJZ zavarovanci z znaki akutne okužbe dihal z vročino ali brez nje, pri katerih bolezen poteka blago, diagnostičnega testiranja na COVID-19 ne potrebujejo. Izjeme temu pravilu določi epidemiolog – postavi epidemiološko indikacijo za testiranje. Ne glede na testiranje pa sledi ukrep izolacije, ki je potreben za preprečevanje prenosa povzročitelja v skupnosti in ga določi zdravnik.

    Tako je zavarovanec začasno zadržan od dela v breme ZZZS zaradi razloga »08 – izolacija« (velja od 1. aprila 2020), če ima:

    – znake bolezni za COVID-19 ter pozitiven bris;

    – znake bolezni za COVID-19, a bris ni bil opravljen, so pa prisotni znaki bolezni COVID-19 v družini;

    – znake bolezni za COVID-19, a bris ni bil opravljen, je pa prisotna bolezen COVID-19 v skupnosti (denimo na delovnem mestu) in obstaja velika verjetnost prenosa.

    To pomeni, da bo izbrani osebni zdravnik kot razlog začasne zadržanosti od dela opredelil izolacijo (razlog 08 – izolacija) ne le pri osebah, ki imajo potrjeno okužbo z novim koronavirusom oziroma so zboleli za COVID-19, temveč tudi pri (obolelih) osebah, ki (kumulativno):

    – imajo respiratorno obolenje, pa niso bili testirani, in

    – če izbrani osebni zdravnik hkrati ugotovi, da je bil posameznik v nekem (bolj) intenzivnem stiku z osebo, ki je obolela za COVID-19, denimo z družinskim članom. V tem primeru epidemiološka stroka predlaga zavarovancu odreditev ukrepa izolacije v trajanju 14 dni (ki se bo po tem času končal oziroma v primeru razvoja bolezni in potrjenega virusa nadaljeval do ozdravitve).

    V primeru izolacije je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90 odstotkov od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.

    Vprašanje: Imamo zaposlenega, ki je kašljal in se slabo počutil, temperatura nekoliko povišana. Zdravnik ju je, glede na to, da so za COVID-19 podobni znaki, brez testiranja napotil v domačo karanteno od 18. do 31. marca oziroma do 4. aprila. Zdravnik ne želi kot razlog začasne zadržanosti od dela ne želi opredeliti izolacije (razlog 08 – izolacija). Ali lahko uveljavljamo refundacijo in kaj bi bilo treba storiti, da bi jo? Ali se sicer v praksi pojavljajo te situacije? (dodano 19.4.)

    Glede na opisan primer je videti, da je osebni zdravnik ravnal pravilno, pravijo na ZZZS. Do začetka aprila (preden je NIJZ ZZZS seznanil z razširjeno definicijo COVID bolnika - ki je navedena pod točko IZOLACIJA kot razlog začasne nezmožnosti za delo) je tako izbrani osebni zdravnik pravilno ravnal, če je pri posamezniku, kjer prisotnost virusa ni bila potrjena s testom, označil kot razlog bolezen. V tem primeru je breme izplačila nadomestila na strani delodajalca (na podlagi zadnjega interventnega zakona bodo od 11. aprila dalje tudi take bolniške odsotnosti lahko delodajalec refundiral na ZZZS). Samo za s testom potrjene pozitivne posameznike so izbrani osebni zdravniki na bolniškem listu označili razlog izolacija, kjer pa je nadomestilo plače po veljavnih predpisih že od prvega dne dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

    "Za dela nezmožnosti v aprilu 2020 pa smo tako vse družinske zdravnike dne 4. aprila seznanili, da v prihodnje ugotovijo začasno nezmožnost za delo zaradi izolacije pri zavarovancih:
    1. ki imajo potrjeno okužbo z novim koronavirusom oziroma so zboleli za COVID-19 (kot torej že od samega začetka) ter tudi
    2. pri zavarovancih, pri katerih se pojavijo znaki bolezni, ki so značilni za COVID-19 (respiratorno obolenje) IN ta oseba ali živi skupaj z osebo, pri kateri je bil COVID-19 laboratorijsko potrjen, ali pa se znaki pojavijo pri osebah v skupnosti, kjer je prisoten COVID-19, IN je obstajala velika verjetnost prenosa. Zdravniki morajo ta tesen kontakt tudi zabeležiti v zdravstveno dokumentacijo.

    Če tesnejši kontakt s potrjenim COVID bolnikom ni izkazan, zdravnik označi razlog bolezenm," pojansjujejo na ZZZS.

    Dodajajo še, da bo pri marsikaterem posamezniku, ki se je okužil med opravljanjem svojega dela (denimi zdravstveno osebje, negovalke v domovih za starejše, prodajalci, policisti), pa najbolj ustrezen razlog za delanezmožnost tako imenovana poškodba pri delu (kar pomeni 100-odstotno nadomestilo plače v breme delodajalca oziroma na podlagi interventnega zakona od 11. aprila dalje možna refundacija od ZZZS). Podrobneje v nadaljevanju.

    • POŠKODBA PRI DELU – okužba na delovnem mestu

    Če pride do okužbe z novim koronavirusom na delovnem mestu (denimo okužba zdravstvenega delavca, ki je opravljal svoje delo na oddelku, kjer se zdravijo pacienti s COVID-19, ali policista, ki je opravljal svoje delo na mejni kontroli in se je tam okužil) in nato zavarovanec zboli za COVID-19, je razlog začasne nezmožnosti za delo »04 – poškodba pri delu«. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2 šteje za poškodbo pri delu. V tem primeru je potrebna tudi ustrezna delodajalčeva prijava poškodbe pri delu (denimo pisna izjava delodajalca, obrazec ER-8). Zdravnik opredeli kot razlog začasne nezmožnosti za delo »04 – poškodba pri delu«, zavarovanec pa je upravičen do nadomestila v višini sto odstotkov od osnove, pri čemer tudi nadomestilo za prvih 30 delovnih dni zavarovancu izplača delodajalec v breme ZZZS oziroma državnega proračuna.

    • Nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe V ČASU ČAKANJA NA DELO ALI ODSOTNOSTI ZARADI VIŠJE SILE (27. člen ZIUZEOP)

    Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo nezmožen za delo ali to postane med trajanjem začasnega čakanja na delo ali v času odsotnosti zaradi višje sile, pridobi pravico do začasne zadržanosti za delo na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju (posledično prejme tudi nadomestila plače). V tem času pa se nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca (zaradi čakanja na delo ali višje sile), ne izplačuje, saj delavec prejema nadomestilo v breme ZZZS. Če je delavec na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju začasno zadržan od dela s skrajšanim delovnim časom, se mu nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca (zaradi čakanja na delo ali višje sile), izplačuje v sorazmernem delu (glede na preostali delovni čas, ko ni v bolniškem staležu).

    Gre za začasni ukrep, po katerem je v času trajanja ukrepov po ZIUZEOP začasna zadržanost od dela s pravico do nadomestila plače v breme ZZZS primarni razlog odsotnosti (če je zavarovanec hkrati razporejen na čakanje na delo oziroma odsoten z dela zaradi višje sile).

    2. Odsotnost z dela ZDRAVE osebe

    Pravice do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače v breme ZZZS nimajo:

    zdrave osebe, ki ne morejo delati iz razlogov »nezdravstvene« narave (denimo zaradi varstva otrok, nedelovanja javnega prevoza);

    zdrave osebe v primeru karantene, ki jo z odločbo odredi minister za zdravje na predlog NIJZ, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel, in ki se jim omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi;

    osebe, ki imajo kronične bolezni, brez znakov bolezni za COVID-19.

    Če posamezen zavarovanec sodi v tako imenovano rizično skupino zaradi raznih kroničnih bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, visok pritisk ...), ni podlage za odreditev bolniškega staleža samo zaradi dejstva, da ima navedene bolezni in bi bil v primeru okužbe lahko rezultat zdravljenja slabši. Posamezni družinski zdravniki izdajajo tem osebam različna potrdila, ki pa ne nadomeščajo bolniškega lista in se lahko uporabijo za urejanje razmerij med delavcem in delodajalcem.

    Zdrava oseba morebitno odsotnost z dela ureja v dogovoru z delodajalcem, skladno z zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) in interventnimi zakoni, ki veljajo za čas epidemije COVID-19.

    Uveljavljanje refundacije nadomestila s strani delodajalcev

    Refundacija izplačanega nadomestila plače zaradi zadržanosti od dela do 30. delovnega dne zaradi bolezni, poklicne bolezni, poškodbe izven dela, poškodbe po tretji osebi izven dela ali poškodbe pri delu je mogoča na podlagi vloženega zahtevka za refundacijo (t.i. COVID-19 zahtevek), ki se vloži elektronsko – na spletni strani ZZZS, v obliki Excel ali PDF datoteke, (spletna stran je v pripravi). Za pripravo zahtevka lahko delodajalec uporabi Excelov pripomoček (povezava do pripomočka), ki ga je pripravil ZZZS, ali pa zahtevek, ki mora vsebovati podatke, ki so navedeni na zadnjem zavihku Excelovega pripomočka, pripravi iz svojega programa za obračun plač ter ga posreduje v PDF datoteki.

  • 12. Kaj prinaša moratorij na stečaje?

    Pri postopkih za odpravo insolventnosti – pri stečajih in prisilkah, torej pri zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, se uvaja moratorij pri obveznostih uprave oziroma poslovodstva razglasiti insolventnost in ukrepati. Vendar to neposredno velja le za tiste dejavnosti in družbe, kjer je država prepovedala izvajanje storitve ali pa jo je močno omejila.

    Več: Moratoriji pri stečajih in insolventnosti zaradi korone - a ne za vse enako.

  • 13. Ali se izvajajo izvršbe v času epidemije?

    Na podlagi odredbe o zaprtju sodišč sodišča od 16. marca 2020 več ne odločajo in ne izdajajo sklepov o izvršbi, razen v nujnih zadevah. Vendar pa vlada pravilno ugotavlja, da izvrševalci – banke, delodajalci, KDD – sklepe o izvršbi, ki so bili do tega trenutka že izdani, še vedno izvršujejo. Tako se do 31. maja 2020 odloži izvrševanje vseh sklepov, že izdanih po zakonu o izvršbi in zavarovanju, razen nekaterih izjem.

    Več: Pozor, ustavljajo se vse izvršbe!

  • 14. Katere kazni so predvidene v protikorona zakonu?

    Ukrepi so namenjeni podjetjem, ki so oziroma bodo utrpela škodo zaradi epidemije koronavirusa. Za tiste, ki bodo izkoristili pomoči iz reševalnega svežnja, čeprav do njih ne bi smeli biti upravičeni, so predvidene kazni.

    Z globo od tri do 20 tisoč evrov se kaznuje delodajalec, ki:

    • v času prejemanja delnega povračila nadomestila plače delavcem odredi nadurno delo;
    • ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, da je delavca pozval, naj se vrne na delo:
    • ne obvesti zavoda, da delavec ni več na čakanju;
    • ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora;
    • ne obvesti finančne uprave o naknadni ugotovitvi neizpolnjevanja pogojev za upravičenja po tem zakonu. Gre za plačevanje akontacije dohodnine. Namreč ta se za samozapsolene zdaj ne bo obračunavala. Tudi akontacija davka na dohodke pravnih oseb se zdaj ne bo plačevala.

    Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.

    Z globo od 450 do 2.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca.

    Z globo od 450 do 1.200 evrov se kaznuje delodajalec posameznik.

    In še – tudi prva izrečena globa je lahko najvišja od določenih.

  • 15. Katere posojilne programe za blaženje posledic epidemije ponuja SID banka?

    SID banka je za blažitev finančnih posledic epidemije novega koronavirusa za gospodarstvo pripravila šest ukrepov oziroma programov neposrednega in posrednega financiranja, nekateri so novi, nekateri prilagojeni razmeram. V okviru posojilnih programov je skupno na voljo okoli 200 milijonov evrov za neposredno financiranje iz virov SID ter okoli 600 milijonov evrov posredno prek poslovnih bank.

    Ti programi so:

    1. Neposredno financiranje podjetij

    Nov program za neposredno financiranje podjetij za olajšanje poslovanja v času epidemije je namenjen predvsem velikim podjetjem, lahko pa ga pridobijo tudi mala in srednja podjetja (MSP). Pridobiti je mogoče od sto tisoč do sedem milijonov evrov posojila, če gre za MSP, velika podjetja pa lahko pridobijo do 12 milijonov evrov. Gre za posojilo z ugodno obrestno mero, ki je praviloma nižja od tržnih, zanjo velja pravilo de minimis, ročnost posojila je od dveh do 12 let. Predvidena vsota teh sredstev je 50 milijonov evrov.

    2. Financiranje poslovanja espejev in MSP (MSP 9)

    Za mala in srednja podjetja, samostojne podjetnike ter zadruge bo ta teden na voljo posojilo za financiranje poslovanja (MSP 9) v vrednosti od sto tisoč do sedem milijonov evrov z ročnostjo od dveh do 12 let, možen bo moratorij do polovice dobe odplačevanja posojila, obrestna mera pa je praviloma nižja od tržnih (status pomoči de minimis). Enako kot velja za posojilo pod prvo točko, bodo podjetja z njim lahko financirala obratni kapital, torej krila stroške nabavne vrednosti materiala in storitev, drobnega inventarja, trgovskega blaga, stroške dela ter financirala nabavno vrednost opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev. Tudi teh sredstev je na voljo 50 milijonov evrov.

    3. Financiranje gostinstva in turizma

    V tem tednu bodo ponudili prilagojen program za turizem, ki po novem omogoča tudi financiranje obratnega kapitala in gostinske dejavnosti, na voljo bo skupno sto milijonov evrov. Ukrep je namenjen samostojnim podjetnikom, malim in srednjim podjetjem ter zadrugam, ki delujejo na področju turizma, gostinstva ali dejavnosti potovalnih agencij in organizatorjev, višina posojila omogoča financiranje med sto tisoč in 20 milijoni evrov, ročnost obratnega kapitala pa je od dveh do 12 let.

    4. Posredno financiranje prek poslovnih bank

    Prek posrednega financiranja (prek skrbnikov Abanke, Addiko, Gorenjske banke, NKBM in Sberbank) je na voljo prilagojen program Financiranje razvoja konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacije, ki je namenjen ublažitvi posledic COVID-19. Omogoča financiranje obratnega kapitala z ročnostjo nad enim letom, ugodno obrestno mero, pri čemer najnižja in najvišja vrednost posojila nista omejeni, omogočeno je tudi višje, tudi do stoodstotno financiranje stroškov, posojilo pa se lahko v celoti nameni tudi za refinanciranje. Drugi pogoji odobritve posojila so v skladu s poslovno politiko posamezne banke.

    5. Portfeljska jamstva za financiranje podjetij

    SID banka ponuja prvovrstna brezpogojna portfeljska jamstva v okviru Sklada skladov, ki ga upravlja. Sodelujoče banke in hranilnice jih bodo lahko izkoristile pri financiranju podjetij za naložbe in tekoče poslovanje samostojnih podjetnikov, mikro, malih in srednjih podjetij, zavodov in zadrug ter tudi za zagotavljanje obratnega kapitala za učinkovito odzivanje na javnozdravstveno krizo zaradi izbruha COVID-19.

    Posojila, krita s tem finančnim instrumentom, imajo širok namen financiranja, pojasnjujejo na SID, in sicer za krepitev splošnih dejavnosti podjetja ali za izvedbo novih projektov, preboj na nove trge ali nove dosežke, ki prispevajo k izboljšanju konkurenčnosti podjetja ter k ustvarjanju in ohranjanju trajnih delovnih mest. Posledično se s posojili lahko financirajo naložbe v osnovna sredstva in stroški obratnih sredstev, vključno s financiranjem preusmeritve v izdelavo denimo mask, v kolikor ta dopolnilna oziroma nova dejavnost podjetja izpolnjuje predhodno navedene pogoje.

    Prvovrstna brezpogojna portfeljska jamstva so na voljo tudi za velika podjetja. Finančne posrednice jih bodo lahko uporabile za posojila, ki bodo odobrena podjetjem za financiranje naložb in z njimi povezanih obratnih sredstev za izvajanje projektov za krepitev zmogljivosti zdravstvenih storitev za soočanje z izzivi epidemije, v kolikor te naložbe za podjetje predstavljajo izboljšanje obstoječih proizvodov oziroma storitev, prehod na nove proizvode ali storitve ali procesno inovacijo. Podjetja bodo s portfeljskimi jamstvi lahko izboljšala svoj dostop do virov financiranja, hkrati pa dobila ugodnejše pogoje zadolževanja, saj bo SID banka kot izvajalka finančnih instrumentov zagotovila delno kritje tveganja izgube iz posojil, danih podjetjem po pogojih instrumentov. Portfeljske garancije so za podjetja in sodelujoče banke brezplačne, saj ni premije niti drugih nadomestil stroškov. Javni poziv finančnim institucijam je objavljen na spletni strani SID banke.

  • 16. Katere protikorona ukrepe ima za mala in srednja podjetja na voljo Slovenski podjetniški sklad?

    Slovenski podjetniški sklad ima na voljo nekaj ukrepov za blažitev posledic koronavirusa, nekaj jih je še v pripravi.

    1. Jamstva za bančna posojila s subvencijo obrestne mere

    Slovenski podjetniški sklad je objavil trenutnim razmeram prilagojen razpis za dodeljevanje jamstev za bančna posojila, najeta pri bankah, in subvencijo obrestne mere. Poleg jamstva za zavarovanje do 1,25 milijona evrov bančnega posojila za nove naložbe bo mogoče dobiti jamstvo tudi za do sto tisoč evrov posojila za financiranje obratnih sredstev za mikro in mala podjetja ter do 200 tisoč evrov za srednja podjetja.

    Kdo se lahko prijavi

    Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednja podjetja s sedežem v Sloveniji, tudi espeji, zadruge in zavodi ter socialna podjetja (so. p.) s statusom gospodarske družbe. V okvir MSP po tem razpisu sodijo podjetja, ki imajo vsaj enega zaposlenega in manj kot 250 zaposlenih, prav tako imajo letne prihodke, ki ne presegajo 50 milijonov evrov, in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov.

    V razpisu so pogoji različni za podjetja, ki so stara do pet let, in za vsa preostala. Kreditiranje ne bo pogojeno s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.

    Podjetje mora imeti vsaj enega zaposlenega za polni delovni čas. Za izpolnjevanje osnovnega pogoja vsaj enega zaposlenega v podjetju se število zaposlenih preverja z izjavo o zaposlenih na zadnji dan preteklega meseca glede na mesec oddaje vloge na sklad. Za potrebe tega razpisa se kot zaposlena oseba upošteva tudi nosilec dejavnosti pri s. p. (če je to njegova edina podlaga za zavarovanje). V številu zaposlenih se ne upoštevajo zaposleni iz programa javnih del.

    Kakšni so kreditni in jamstveni pogoji

    Kot rečeno razpis razlikuje med mladimi in vsemi preostalimi podjetji, poleg tega razlikuje tudi med klasičnimi podjetji in tehnološko inovativnimi. Prav tako je posebna jamstvena linija predvidena za dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Podrobnosti so v tabeli.

    Preostali pogoji posojila

    Prek sklada je mogoče dobiti od 60- do 80-odstotno jamstvo za posojilo, ročnost posojila je od 1,5 do 10 let za razvojne garancije in od 1,5 do pet let za mikrogarancije (to so garancije za posojila za obratni kapital). Moratorij za odplačilo glavnice je pri posojilih za investicije do 24 mesecev, pri posojilih za obratni kapital pa do šest mesecev.

    Upravičeni stroški

    Med upravičene stroške na področju investicijskih vlaganj sodijo stroški nakupa novih strojev in opreme, zemljišč, stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, nematerialne investicije. Posojilo se lahko porabi, kot rečeno, tudi za obratna sredstva, kamor sodijo izdatki za nakup materiala in trgovskega blaga, izdatki za opravljene storitve, izdatki za plače.

    Posojilo mora najprej odobriti banka

    Odobravanje garancij sklada za bančna posojila s subvencijo obrestne mere poteka dvostopenjsko. Najprej mora podjetje zaprositi banko za posojilo. Banka sama prouči posojilojemalca. Če banka tako oceni, izda pozitiven bančni sklep s posojilnimi pogoji. Druga stopnja se odvija na skladu.

    Kje se bodo upoštevale posledice koronavirusa

     

    Ko da torej banka posojilu zeleno luč, je na vrsti sklad. Vloge se ocenjujejo, komisija bo pri oceni upoštevala izračunan delež posojilnih sredstev za financiranje obratnih sredstev. V običajnih razmerah podjetje, ki bi zaprosilo za posojilo, ki bi bilo v celoti namenjeno za obratni kapital, v tem delu ne bi dobilo nič točk. A ker so pogoji prilagojeni razmeram, bo podjetje, ki bo zaprosilo za posojilo za obratni kapital za blažitev posledic epidemije koronavirusa, prejelo toliko točk, kot če bi posojilo v celoti namenilo za financiranje investicije. Negativne posledice mora podjetje dokazati, denimo upad ali odpoved naročil oziroma druga verodostojna dokazila, ki dokazujejo škodo, nastalo v obdobju od februarja 2020 do oddaje vloge.

    Katere banke sodelujejo pri programu

    Sklad jamstva s subvencijo obrestne mere razpisuje v sodelovanju z bankami in hranilnicami: Gorenjska banka, BKS Bank AG, Addiko Bank, Deželna banka Slovenije, Sberbank banka, Abanka, Banka Intesa Sanpaolo, Nova Kreditna banka Maribor, Nova Ljubljanska banka, SKB banka, Banka Sparkasse, Hranilnica Lon, Primorska hranilnica Vipava, Delavska hranilnica in Unicredit banka Slovenija.

    Povezava do razpisa: subvencije.finance.si/r/2231931

    2. Mikroposojila za problemska območja

    Za blažitev posledic novega virusa na posel je primeren tudi razpis za dodeljevanje mikroposojil za podjetja, ki imajo sedež na območjih z visoko brezposelnostjo in na obmejnih problemskih območjih. Ta je že objavljen. Podjetje lahko dobi od pet do 25 tisoč evrov posojila z ročnostjo do pet let in z možnostjo koriščenja moratorija na odplačilo glavnice do šest mesecev. Posojilo po tem razpisu lahko pomeni največ 85 odstotkov virov financiranja. Pogodbena fiksna letna obrestna mera 1,1 odstotka je enaka efektivni obrestni meri.

    Katera območja so upravičena

    Do posojila so upravičena le podjetja, ki imajo sedež podjetja ali obrata na problemskem oziroma obmejnem območju vsaj zadnjih šest mesecev. Kot problemska štejejo območja občin Pokolpja (Kočevje, Loški Potok, Osilnica, Kostel, Črnomelj, Semič in Metlika) ter območja občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje.

    V obmejna problemska območja pa so uvrščene občine: Ajdovščina, Apače, Bistrica ob Sotli, Bohinj, Bovec, Brda, Brežice, Cankova, Cerkno, Cirkulane, Črenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Divača, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Dravograd, Gorje, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Jezersko, Kanal, Kobarid, Kobilje, Kočevje, Komen, Kostanjevica na Krki, Kostel, Kozje, Kranjska Gora, Kungota, Kuzma, Lendava, Loška dolina, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Makole, Metlika, Mežica, Miren - Kostanjevica, Moravske Toplice, Muta, Ormož, Osilnica, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Podlehnik, Podvelka, Postojna, Preddvor, Prevalje, Puconci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Renče - Vogrsko, Ribnica na Pohorju, Rogašovci, Rogatec, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Sežana, Slovenj Gradec, Solčava, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveti Tomaž, Šalovci, Šentjernej, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Tržič, Velika Polana, Videm, Vipava, Vuzenica, Zavrč in Žetale.

    Kateri so še pogoji za prijavo

    Podjetje mora imeti med drugim vsaj enega zaposlenega za polni delovni čas. Kot zaposlena oseba se upošteva tudi nosilec dejavnosti pri espeju. Podjetje ne sme biti v težavah, v obdobju od leta 2020 do 2022 mora imeti predvideno poslovanje z dobičkom, zagotoviti mora zavarovanje posojila v razmerju 1 : 1 (razmerje med višino posojila in vrednostjo neobremenjenega nepremičnega premoženja).

    Kaj šteje pod namensko porabo posojila

    Posojilo se črpa namensko za nastale upravičene stroške, ni pa denimo namenjeno poplačilu že vzetih posojil. Mikroposojilo lahko podjetje porabi za materialne, nematerialne investicije in obratna sredstva, pri čemer se za upravičen strošek upošteva znesek na računu (tudi s pripadajočim DDV).

    Med upravičene stroške se upoštevajo:

    • naložbe v opredmetena osnovna sredstva (nakup opreme, gradnja, obnova ali nakup poslovnih prostorov),
    • naložbe v neopredmetena osnovna sredstva (nakup patentiranih pravic, licenc),
    • strošek materiala in trgovskega blaga,
    • strošek storitev,
    • stroški dela (neto plača, dohodnina, prispevki iz plače in na plačo, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, stroške prehrane med delom), a do največ 50 odstotkov mikroposojila.

    Kako oddati vlogo

    Vlogo podjetje odda v elektronski obliki, in sicer prek ePortala Sklada. Predvidenih je osem prijavnih rokov, prvi je 1. februar 2020, potem pa vsak mesec posebej prijavni rok vse do 1. oktobra, ko se razpis zapira.

    Več podrobnosti prek povezave: subvencije.finance.si/r/2231709.

    3. V kratkem likvidnostna posojila

    Sicer pa je sklad napovedal tudi objavo posebnega likvidnostnega posojila, razpis bo objavljen v kratkem.

  • 17. Katere pomoči so na voljo turističnemu sektorju?

    Sprejete spremembe mega protikorona paketa (28.4.) prinašajo tudi tako imenovane turistične vrednotnice, ki jih lahko organizator potovanj v primeru odpovedi potovanja zaradi epidemije ponudi kupcu v zameno za vplačano kupnino.

    Kaj prinašajo vrednotnice?

    Organizator potovanj lahko v primeru, da pogodba o paketnem potovanju zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin, ki jih povzroča epidemija, ni izpolnjena, kupcu namesto vračila kupnine v denarju izda vrednotnico.

    Ob tem je določeno, da ta možnost ne posega v pravico porabnika, da lahko navkljub ponudbi vrednotnice od organizatorja zahteva vračilo vseh plačil, če se s ponujeno vrednotnico ne strinja. A do denarja ne bo prišel takoj oziroma v roku 14 dni, kot zahteva zakon o varstvu potrošnika za primer odpovedi potovanja, ampak predlog določa, da bi organizator potovanja porabniku vrnil vsa plačila v 12 mesecih po razglasitvi prenehanja epidemije.

    Vrednost vrednotnice je bila enaka že plačani kupnini, unovčiti naj bi jo bilo mogoče v 24 mesecih od izdaje. Če porabnik, ki bo sprejel vrednotnico, te ne bo unovčil v 24 mesecih od izdaje, bo lahko v 14 dneh po preteku tega obdobja od organizatorja potovanja zahteval, da mu v 14 dneh od prejema zahtevka vrne znesek, na katerega se glasi vrednotnica.

    Določeno je tudi, da je izdana vrednotnica predmet jamstva za povračilo vseh porabnikovih plačil, če posamezne potovalne storitve niso izvedene zaradi likvidnostnih težav organizatorja potovanja. Za izdano vrednotnico jamči organizator potovanja z vsem svojim premoženjem.

    Možnost izdaje vrednotnice velja tudi za vračilo plačil porabnika, ki so bila izvedena pred uveljavitvijo tega zakona, če pogodba o paketnem potovanju ni bila izpolnjena zaradi epidemije. »Predlagatelj meni, da je predlagana določba ustavnopravno dopustna, saj se s tem členom ne posega v pridobljene pravice. Potrošnik še naprej obdrži pravico do odstopa in do vračila vseh plačil, le da povračilo plačil lahko prejme v obliki vrednotnice.«

    Subvencije za promocijo turistične ponudbe

    Slovenska turistična organizacija je trenutnim razmeram prilagodila razpis za sofinanciranje promocije turistične ponudbe, tako je spodbudo mogoče dobiti tudi za oglaševanje na domačem trgu. Podrobnosti so v članku Po novem subvencije za turistično promocijo tudi na domačem trgu.

  • 18. Kaj prinaša tretji protikorona paket?

    1. Podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo za turizem

    V predlogu tretjega koronskega zakonskega paketa je za del turistično-gostinske panoge za en mesec podaljšana državna pomoč za subvencioniranje čakanja na delo. To bodo še do 30. junija lahko uveljavljali delodajalci z glavno dejavnostjo na področju turizma in gostinstva ter nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

    • 55.10 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,
    • 55.20 – Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje,
    • 55.30 – Dejavnost avtokampov, taborov,
    • 56.10 – Dejavnost restavracij in druga strežba jedi,
    • 79.1 – Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj,
    • 82.30 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
    • 92.001 – Dejavnost igralnic in
    • 49.391 – Medkrajevni in drug cestni potniški promet.

    2. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

    Ukrep subvencioniranega skrajšanega časa bo veljal za vse, ki po svoji oceni vsaj 10 odstotkom zaposlenim ne morejo zagotavljati 90 odstotkov dela, za delavce, ki so zaposleni za polni delovni čas v zasebnem sektorju. Delodajalec bo lahko za posameznega delavca črpal subvencijo za skrajšani delovni čas od največ 1. junija za največ pet mesecev oziroma najpozneje do 30. novembra. Delodajalci bodo lahko subvencijo uveljavljali, če bodo lahko delavcem zagotavljali vsaj polovični delovni čas (torej 20 ur na teden), uveljavljali pa bodo lahko od 20 do 5 subvencioniranih ur na teden. Subvencionirani del delovnega časa mora biti plačan 80-odstotno. Subvencija se bo sorazmerno zmanjšala za čas odsotnosti delavca zaradi dopusta ali bolniške. Subvencija bo fiksna:

    Višina subvencije za skrajšani delovni čas:
    • 448,52 evra za subvencioniranih 20 ur dela
    • 336,39 evra za subvencioniranih 15 ur dela
    • 224,26 evra za subvencioniranih 10 ur dela
    • 112,13 evra za subvencioniranih 5 ur dela

    3. Turistični boni

    Polnoletni, ki so imeli stalno prebivališče v Sloveniji na 13. marca, bodo dobili 200 evrov, otroci pa 50 evrov, ki jih bodo lahko do konca leta porabili v hotelih in drugih podobnih nastanitvenih obratih, počitniških domovih in turističnih objektih za kratkotrajno bivanje ter avtokampih in taborih. Ali bo bon prenosljiv med ožjimi družinskimi člani v ravni vrsti do drugega kolena, kot je bilo v načrtu po dogovoru socialnih partnerjev.

TEMA JE DOSTOPNA LE NAROČNIKOM.
Berite Finance že za 1 EUR

Naročnina brez vezave – odpoved kadarkoli

Plačilo prek spleta – dostop takoj

Finance kjerkoli in kadarkoli - brezplačna mobilna aplikacija

Bodite na tekočem! Uporabite Finance Fokus – vaš osebni kliping

Če naročniški dostop že imate, se prijavite z vašim uporabniškim imenom.