»Tako sem s pomočjo subvencije prišel do velikih prihrankov pri ogrevanju«

Osem vprašanj in odgovorov o toplotnih črpalkah

Dobra petina slovenskih gospodinjstev razmišlja o prehodu na drugačen način ogrevanja prostorov ali dopolnitvi obstoječega načina ogrevanja, saj jim to predstavlja največji strošek za energijo. Vse več gospodinjstev pri tem motivira tudi zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih povzročajo z gretjem, kažejo izsledki raziskave REUS.

V avstrijski prestolnici bodo do konca leta zgradili najzmogljivejšo toplotno črpalko v srednji Evropi. Ogrevala bo 25 tisoč gospodinjstev in zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida za 40 tisoč ton na leto.

Pred časom je veljalo, da toplotna črpalka pri nižjih temperaturah ni zadoščala in je bilo treba imeti dodatno ogrevanje. Komu naj laiki verjamemo, je vprašala poslušalka okrogle mize na posvetu, ki ga je na sejmu MOS pripravil Center energetsko učinkovitih rešitev.

Gospodinjski odjemalci se neredko pritožujejo zaradi izpadov toplotnih črpalk, so nam povedali v Elektro Maribor in pojasnili razmere. Pojasnilo je dopolnil Leon Valenčič z Elektroinštituta Milan Vidmar.

V ljubljanskem bloku, kjer so fasado izolirali leta 2013, se je poraba energije zmanjšala v povprečju za 43 odstotkov

Predstavljamo neživljenjski zaplet: Mariborčan ne more dobiti subvencije Eko sklada, ker se sme ogrevati samo na plin, vendar pa nima dostopa do plinovoda.